Njegovo mnenje ni zavezujoče, je pa smernica za poznejšo odločitev sodišča EU-ja. Madžarska je bila večkrat tarča očitkov Bruslja zaradi svojega ravnanja s prebežniki, ki jim je med drugim po navedbah humanitarnih organizacij in ZN-a odrekala hrano, da bi jih prisilila v umik prošnje za azil.

Pikamäe je izrazil prepričanje, da je gibanje v prebežniškem centru Röszke v tranzitnem območju ob meji s Srbijo tako omejeno, da gre pravzaprav za zapor, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Primer, o katerem je mnenje podal Pikamäe, so na sodišču sprožili štirje prosilci za azil, ki so na Madžarsko prišli iz Srbije. Madžarska je njihove prošnje za azil zavrnila, češ da bi morali za azil zaprositi v Srbiji, ki je varna tranzitna država. A Srbija jih ni želela sprejeti, ker na Madžarsko niso vstopili nezakonito.

Zadrževanje v tranzitnem območju

Iranca in Afganistanca so nato zadržali v tranzitnem območju ob mejnem prehodu Röszke, obkroženem z visoko ograjo in bodečo žico, kjer veljajo stroge omejitve gibanja. Madžarska trdi, da so prebežniki tam prostovoljno, ker bi lahko odšli v Srbijo. A če bi to storili, bi na Madžarskem izgubili status prosilca za azil.

Generalni pravobranilec Sodišča EU-ja je dejal, da so prosilci za azil odrezani od sveta in prisiljeni živeti v izolaciji. Odidejo lahko le, če se odrečejo pravici do azila. Po mnenju Pikamäeja je to kot zapor in zato v nasprotju s pravom EU-ja. Madžarska bi morala po zavrnitvi Srbije obravnavati njihove prošnje za azil.