"Globoko smo razočarani," je po koncu seje odbora za infrastrukturo, okolje in prostor za MMC dejal Rok Rozman iz gibanja Balkan River Defence, ki je organiziralo protest pred začetkom zasedanja odbora. Na prvotni amandma, ki so ga v dogovoru z ministrstvom za okolje in prostor vložili poslanci SNS-a, je bil sicer sprejet še dodatni amandma, ki ga je predlagala stranka SMC in je določenim organizacijam omogočil ohranitev statusa delovanja v javnem interesu. To so predvsem ribiške družine, čebelarska društva, jamarska služba in organizacije, ki upravljajo zavarovana območja. Po besedah Rozmana je "amandma na amandma" vseeno signal, da ima koalicija težave in da je 11.000 elektronskih pisem, ki so jih posamezniki poslali poslancem s prošnjo, naj sporni amandma SNS-a zavrnejo, očitno imelo svoj učinek. Tako je sicer sprejet, a z nekaj izjemami, kar je boljše kot nič, kljub temu pa za vse naravovarstvenike veliko razočaranje. Za sprejetje amandmajev so glasovale vse koalicijske stranke in SNS.

Zakonodajno-pravna služba DZ-ja opozorila na neustavnost predloga

Odbor državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor je ob 14. uri začel obravnavo novele zakona o ohranjanju narave. Pred kratkim se je v sklopu drugega interventnega zakona že spremenila gradbena zakonodaja, ki tako rekoč izključuje možnost vključevanja nevladnih organizacij v postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj. S spremembo zakona o varovanju narave, ki jo je v amandmaju predlagala poslanska skupina SNS-a v dogovoru z okoljskim ministrom Andrejem Vizjakom, pa se vključevanje okoljskih organizacij, ki imajo status delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja narave, onemogoča tudi v drugih upravnih in sodnih postopkih.

Zakonodajno-pravna služba DZ-ja je člane odbora sicer opozorila, da je prvotni amandma na zakon v nasprotju z ustavo, in to kljub dopolnilom drugega amandmaja: "Omejevanje delovanja NVO namreč vpliva na ustavno varovano pravico do zbiranja in združevanja iz 42. člena ustave. Niti ni mogoče spregledati 73. člena ustave, ki kot temeljno vrednoto slovenske pravne demokratične države varuje naravno dediščino," je pojasnila Špela Gustin Maček.

Po SNS-ovem amandmaju bodo status nevladnih organizacij, ki so v javnem interesu, obdržale le tiste, ki za dve leti nazaj izpolnjujejo na novo postavljene pogoje. Tako bi v preteklih dveh letih tiste, ki so organizirane kot društva, morale imeti 50 aktivnih članov, ki so plačevali članarino. Ustanove so morale v preteklih dveh letih razpolagati z 10.000 evri premoženja, zavodi pa so morali imeti vsaj tri zaposlene s primerno izobrazbo 7. stopnje. Sporni so tudi načini, na katere se bo dokazovalo izpolnjevanje pogojev, kot so denimo zapisniki letnih zborov nevladnih organizacij z navedbo navzočih članov in nakazovanje članarine na bančni račun.

SMC-jev amandma na amandma: je vlada pripravila svoj izbor NVO-jev?

Večina okoljevarstvenih organizacij tem pogojem ne ustreza. Celo profesionalne organizacije, za katere je država v preteklosti že prepoznala, da delujejo v javnem interesu in morajo svoje delo in prispevek redno dokazovati, ne izpolnjujejo novih pogojev za vključitev v postopke.

V SMC-ju so zato v amandmaju na SNS-ov amandma predlagali, da ne glede na prej navedene pogoje za pridobitev statusa organizacije v javnem interesu na področju ohranjanja narave ta status lahko pridobijo tudi organizacije, ki imajo z državo sklenjeno koncesijo za izvajanje trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri, pogodbo o upravljanju zavarovanih območij ali pa gre za službe, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja.

Kot so v obrazložitvi zapisali v SMC-ju, bi lahko glede na pogoje prvotnega amandmaja status organizacije v javnem interesu lahko izgubile tudi npr. ribiške družine ali njihova krovna organizacija Ribiška zveza Slovenije. To pomeni, da bi bile izključene kot stranski udeleženec v upravnih postopkih, ki zadevajo vodotoke, ki jih upravljajo, še posebej v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj za gradnjo hidroelektrarn. Prav tako bi status organizacij v javnem interesu izgubila čebelarska društva, ki si prizadevajo za ohranjanje medovitih območij. Tu so še jamarske reševalne službe in organizacije, ki upravljajo zavarovana območja.

Pred začetkom zasedanja odbora se je na Trgu republike zbralo več sto protestnikov v podporo nevladnim organizacijam. "Poslancem smo prišli povedat, da so v slepi ulici, da drvijo proti prepadu in naj se obrnejo. Če se bodo vrnili na zeleno pot, v lepšo prihodnost, jim bomo vse oprostili. Ne morejo pa kar razprodajati narave. Ne vem, kaj bodo jedli, beton? Dajte ljudem vrtove, dostop do zelenja in gozdov, ne drvite proti prepadu!" je novinarki Televizije Slovenija Sarah Neubauer razlog za svojo udeležbo pojasnila ena izmed protestnic.

"Nočem, da onemogočijo nevladnim organizacijam, da odločajo o naravi. Mislim, da pri njih ne gre samo za denar in birokracijo, temveč za ljubezen in odgovornost do narave, kar predstavlja vse nas," je pojasnila druga protestnica. "Čuvamo našo naravo in je ne damo, ker je naša," pa je bila jedrnata tretja. "Tu sem, ker se ne strinjam z vladnim ukrepanjem, ki bi v prihodnosti omogočalo izkoriščanje narave in omogočilo, da se z okoljem ravna na način, ki se ne spodobi za 21. stoletje. Na pladnju sem imel izbiro, ali podpreti NVO-je ali se strinjati z vlado in podpreti koalicijo. Odločil sem se, da raje podprem nevladne organizacije, ker je to bolj gotova izbira za prihodnost, za katero ne vemo, kaj bo prinesla. A biti za naravo je vedno modro," pa je svojo udeležbo utemeljil protestnik.

Sorodna novica Okolje v Sloveniji ostalo brez svojega zagovornika

Ribiška zveza: Ne bomo se odrekli težko pridobljenemu statusu

V Ribiški zvezi Slovenije (RZS) so bili presenečeni nad predlaganim amandmajem, ki uvaja spremembe pogojev za pridobitev statusa delovanja v javnem interesu. RZS je krovna organizacija organiziranega slovenskega ribištva s skoraj 140-letno tradicijo, ki glede na predlog prvega amandmaja ne bi več mogla pridobiti statusa stranskega udeleženca v upravnih postopkih gradbenih posegov, ki zadevajo vodotoke, so opozarjali na svoji spletni strani.

Kot so pojasnili, člani zveze niso člani ribiških družin, temveč so članice vse ribiške družine, ki jih je v Sloveniji skupaj 64. Nobena izmed njih ni imela nikoli predpisanih 50 članov niti ni pobirala članarine zgolj z nakazili na TRR. "Nikakor se ne moremo strinjati, da bi bile po sprejetju predlaganih sprememb ključne naravovarstvene nevladne organizacije z jasno izraženim pravnim interesom sodelovanja izključene zaradi variabilnih pogojev, kot so število članstva, število diplomiranih članov ali znesek premoženja." Kot dodajajo, je to še toliko bolj nerazumljivo, ker se pogoji postavljajo za dve leti nazaj. Z amandmajem na amandma so iz novih določil ribiške družine in RZS zdaj sicer izvzeti.

Greenpeace pozival DeSUS-ove poslance, naj amandmaja ne podprejo

Amandma je močno razburil številne nevladne organizacije. V Greenpeaceu so se s pozivom, naj amandmaja ne podprejo, obrnili na stranko DeSUS, katere predsednica Aleksandra Pivec v vladi vodi kmetijski resor. "Nedavno ste, ministrica Pivec, dejali, da je hrana strateška surovina vsake države in da boste v svojem mandatu pripravili zakon o povečanju samooskrbe s hrano. Pravkar se sprejemajo politične odločitve, ki lahko resno in dolgoročno škodujejo prav ekosistemom v vašem varstvu in ovirajo dosego ciljev kmetijske politike, ki bi želela sloneti na povečanju lokalne samooskrbe in blaginji prebivalcev vseh generacij."

Po mnenju vodje Greenpeacea Katje Podbevšek gre za nedopusten napad na varstvo narave. "Ni vsaka investicija tudi investicija, ki prinese blaginjo ljudem. Kako naša življenja izboljša betoniranje kmetijskih površin za širjenje avtocestnih pasov, medtem ko je naša samooskrba z zelenjavo in žiti nizka in medtem ko se planet nevarno segreva? S takšno spremembo se na široko odprejo vrata gradnjam, zaradi katerih lahko izgubimo nove hektarje kmetijske zemlje." Kot je še opozorila, nas je prav epidemija opomnila, kako dragocene so osnovne življenjske dobrine, kot so dostop do pitne vode in kakovostne hrane, čist zrak in zdravi gozdovi, in kako pomembno je, da jih lahko zaščitimo pred uničujočimi posegi.

Tudi v društvu Eko krog so poslance pozvali, naj predloga ne sprejmejo. Pri tem opozarjajo, da si v Sloveniji v zadnjih letih vse velike investicije lastijo različni gospodarski lobiji, ki so jim naravni viri in degradacija okolja zgolj sredstvo za večji dobiček. "Komisija za preprečevanje korupcije meni, da je prisotnost nevladnih organizacij v postopkih pridobitve gradbenih dovoljenj pomemben mehanizem zmanjšanja tveganj za korupcijo in doslednega uveljavljanja javnega interesa. Zato so nevladne organizacije trn v peti lobijem," so zapisali.

"Okolje ne pripada desnim in ne pripada levim. Pitna voda, rodovitna prst, čist zrak, biotska pestrost in zdravi ekosistemi nimajo predznaka, niti tistega za evro. Vlada je gospodarskim lobijem pod krinko interventne protikoronske zakonodaje na široko odprla vrata, okoljskim nevladnim organizacijam pa tako rekoč onemogočila nadzor nad zakonitostjo postopkov in okoljevarstveno sprejemljivostjo. To bi SNS in minister Vizjak zdaj zapisala še v zakon o ohranjanju narave," so dodali v Eko krogu. "Zdaj torej ne gre več za kratkoročno pomoč gospodarstvu, pač pa za načrtno in dolgoročno uničevanje narave in naravnih virov v Sloveniji," so prepričani.