Ni dvoma, novi koronavirus je precej spremenil svet. Na teh straneh nemalokrat uporabim primerjavo, da je šport odslikava družbenih razmer, kar je v času pandemije postalo le še bolj očitno.
Če je bila marčevska ustavitev javnega življenja skoraj sinhrona, pa ima ponovni zagon zelo različne strategije in časovnice. Tako v javnem življenju kot konkretno v športu. Nekatere organizacije so se hitro sprijaznile s težkim in predvsem nepredvidljivim položajem ter preprosto prečrtale zaključni del tekmovanj (z razglasitvijo prvakov ali pa odločitvijo, da letos prvaka ne bo). Drug pogled na isti položaj je, da so morda prehitro obupali.
V preteklih dneh smo vendarle videli nekaj vrnitev in s tem prilagoditveno moč posameznih držav in/ali organizacij. Med najbolj izpostavljenimi tekmovanji je nemška Bundesliga, ki je prva v elitnem rangu zagnala svojo lokomotivo.
Šport brez športnih dogodkov je zgolj obujanje starih zgodb, podrobnejše spoznavanje akterjev in iskanje korakov, ki so športnike pripeljali do trenutnega statusa. A šport brez športnih dogodkov je zgolj črka na papirju, ki tam tudi obstane. Niti najbolj spretni pisci, besedni kovači in iskalci prispodob teh besed ne morejo oživiti. Šport brez dogodkov pač ni šport. Lahko je marsikaj: nostalgija, orodje za vaje v slogu in debate, ne more pa biti to, kar je tudi: čustva, strast in navdih.
(Skoraj vedno) metodični Nemci so se pri oživitvi Bundeslige izkazali z odlično oceno. Nogomet se spet igra, pri tem pa je dosegel ogromno javnosti ‒ tako doma kot globalno. Še ameriški mediji, ki običajno nimajo veliko posluha za nemški ligaški nogomet, so tekme 26. kroga spremljali na vročih novicah svojih spletnih strani.
Medtem ko številne organizacije še razmišljajo, kako bi napihnile balonček, vanj spravile vse potrebne akterje in ga neprodušno zaprle za nekaj tednov, so praktični Nemci pokazali, da je to mogoče.
Največji cmok v grlu predstavlja sterilnost, njen obraz je najbolj viden in slišen na športnih arenah. Prazni stadioni me spomnijo na (nekatere) pripravljene tekme, ki običajno potekajo z malo gledalci, a tam so vsaj bili.
Kakor koli primemo in obrnemo, šport sestavlja precej motivacijskih vzgibov, eden največjih so in morajo biti gledalci in navijači. Od grajenja kulise, vzpostavljanje odnosa, grajenja identitete do posrednega financiranja. Brez zanimanja ni pokroviteljev, brez tega ni denarja. Preprost krog. Igranje pred praznimi tribunami ima torej opazen minus.
Nova normalnost je pregnetla šport. A tudi lokomotiva bo prej ali slej zamenjana in nadgrajena, hitrost bo spet funkcionalna, prometa bo precej več. Za zdaj je torej najpomembneje, da se premika v pravi smeri.
Obvestilo uredništva:
Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje