Oblasti so se za premestitev kipa odločile, ko je bil ta prejšnji konec tedna poškodovan na protestih proti rasizmu. Protesti so se v Evropo razširili iz ZDA po smrti temnopoltega Georgea Floyda, ki ga je ubil belski policist. Protestov se je udeležilo več tisoč ljudi.

Sorodna novica Krvava kolonialna preteklost Belgije pometena pod preprogo

Tiskovni predstavnik župana Antwerpna Johan Vermant je pojasnil, da so kip nameravali odstraniti do leta 2023 zaradi obnove trga, kjer je stal, ker pa je bil prejšnji teden močno poškodovan, ga bodo v muzej premestili že zdaj, potem pa ga ne bodo vrnili na njegovo zdajšnje mesto v četrti Ekeren.

Na protestih pod geslom Življenja temnopoltih štejejo, ki so prejšnji konec tedna potekali tudi v Bruslju in Liegeu, je bilo poškodovanih več kipov Leopolda II.

Kipi omenjenega kralja so pogosto tarča aktivistov, ker se je Leopold II. v zgodovino zapisal s svojo okrutnostjo v nekdanjih belgijskih kolonijah v Afriki.

Vladal je med letoma 1865 in 1909, poznan pa je po koloniziranju Konga, kjer so v času njegove vladavine z domačini ravnali okrutno in jih izkoriščali. V 23 letih njegove vladavine v Kongu je bilo po nekaterih podatkih ubitih več kot 10 milijonov prebivalcev nekdanje kolonije.

Skupina Popravimo zgodovino poziva k umiku vseh kipov Leopolda II. z javnih mest v Bruslju. Peticijo za umik njegovih kipov je doslej podpisalo več kot 64.000 ljudi.

Medtem pa je več kot 8000 ljudi podpisalo drugo peticijo, ki poziva k ohranitvi kipa v Antwerpu, češ da Leopold II. ni bil "suženjski kralj" in da ne bi smel biti odgovoren za dejanja ljudi, ki so upravljali kolonijo, poroča nemški portal Deutsche Welle. Kongo je bil med letoma 1885 in 1908 Leopoldova zasebna last.

Spopadanje s trgovanjem s sužnji in koloniziranjem v Združenem kraljestvu

V nekaterih evropskih državah se medtem krepijo pozivi, naj se družbe spopadejo z lastno kolonialno preteklostjo. Potem ko so pred dnevi protestniki v Bristolu v Združenem kraljestvu zrušili kip Edwarda Colstona, znanega trgovca s sužnji v 17. in 18. stoletju, je mestni svet v Oxfordu predlagal tamkajšnji univerzi, naj odstrani kip britanskega kolonizatorja v Južni Afriki Cecila Rhodesa, ki stoji na vhodu v enega od kolidžev univerze.

V Oxfordu so se za to potezo odločili pred napovedanim protestom za odstranitev kipa. Rhodes je namreč znan po ukrepih, zaradi katerih so temnopolte v Južni Afriki obravnavali kot manjvredne.

Vodja mestnega sveta Susan Brown je sporočila, da je kolidž Oriel v pismu pozvala, naj zaprosi za dovoljenje za odstranitev kipa.

Zakonodaja namreč spremembe na zgodovinsko pomembnih stavbah dovoljuje le v najbolj izjemnih razmerah.

"A to so izjemne razmere in mestni svet si želi sodelovati z Orielom, da bi našli pravo ravnovesje med zakonom, ki ščiti naše zgodovinske zgradbe, in moralno obvezo o premisleku o simboliki tega kipa," je zapisala.

Rhodes je bil zagrizen imperialist. V oporoki je tako pozval k razširitvi "britanske vladavine po svetu" in britanski kolonizaciji, med drugim celotne Afrike, Palestine, doline reke Evfrat, Cipra, celotne Južne Amerike, tihomorskih otokov, obal Kitajske in Japonske.

Študentje univerze Oxford si za odstranitev kipa Cecila Rhodesa prizadevajo že od leta 2015. Po zrušitvi kipa Colstona v Bristolu so sprožili spletno peticijo za odstranitev kipa Cecila Rhodesa, ki jo je po navedbah nemške tiskovne agencije DPA doslej podpisalo več kot 10.000 ljudi.

V Londonu odstranili kip trgovca s sužnji

V Londonu so oblasti odstranile kip Roberta Milligana, še enega trgovca s sužnji v 18. stoletju. "Čeprav je na žalost res, da velik del bogastva našega mesta in države izhaja iz trgovine s sužnji, tega ni treba slaviti na javnih mestih," je na Twitterju zapisal londonski župan Sadiq Khan.

Khan je še sporočil, da bodo pregledali in ocenili spomenike v Londonu ter zagotovili, da bodo odsevali raznolikost mesta.

Britanski trgovci so imeli pomembno vlogo v transatlantski trgovini s sužnji, ki je bila največji izgon ljudi v zgodovini. Med 15. in 19. stoletjem so trgovci s sužnji v Afriki ugrabili in na ameriški kontinent prepeljali do 17 milijonov moških, žensk in otrok, poroča Reuters. V Evropo so se vračale ladje s sladkorjem, bombažem in tobakom, ki so ga na plantažah v brutalnih razmerah pridelovali sužnji.