Čeprav ima Avstralija 25 milijonov prebivalcev, aborigini, staroselci, ki so kot prvi naselili to oddaljeno celino, danes predstavljajo le 3,3 odstotka populacije, kljub temu pa so na svoji zemlji kriminalizirani, več kot četrtina jih je v zaporih.

Zaradi slabšega socialnega položaja je njihova predvidena življenjska doba skoraj devet let krajša od državnega povprečja. Možnost, da bodo njihovi otroci umrli pred petim letom starosti, je dvakrat večja, dvakrat višja je tudi stopnja samomorilnosti. Leta 2018 je bila zaposlenost med aborigini le okoli 49-odstotna, medtem ko je bila med drugimi prebivalci 75-odstotna. Avstralska vlada je februarja letos celo priznala, da ni uspešna pri uresničevanju obljube o zmanjšanju neenakosti na področju zdravja in kakovosti življenja domorodnih prebivalcev aboriginov, ki jo je dala pred 12 leti.

Ko so avstralskega premierja Scotta Morrissona vprašali glede smrti staroselcev med policijskim pridržanjem, je ta odgovoril, da se vlada zaveda, da je to težava, in da bodo naslovili to temo v parlamentu. "Kar pa bi rad povedal, je to, da Avstralija ni kot druge države. Zato se lotimo tega kot Avstralci in v tem trenutku ne primerjajmo dogodkov v drugih državah z našo."

Trije od štirih anketiranih Avstralcev negativen odnos do staroselcev

V torek je avstralska univerza Australian National University objavila rezultate prvega testa implicitnih asociacij (IAT), ki je potekal deset let, v njem pa je sodelovalo več kot 11.000 anketirancev. V raziskavi so se opredeljevali tudi glede odnosa do staroselcev ali t. i. implicitne pristranskosti (ang. implicit bias). Rezultati so pokazali, da so imeli trije od štirih anketirancev negativen odnos do staroselcev, kar 75 odstotkov anketiranih torej.

"Rezultati so šokantni, vendar ne presenetljivi," je dejal avtor poročila, profesor na kolidžu za umetnost in družbene študije Siddhart Shirodkar. "Rezultati so kazalnik, da v družbi morda obstaja implicitna negativna pristranskost do staroselcev po celotni Avstraliji, kar je lahko vzrok za rasizem, ki so ga deležni številni aborigini." Shirodkar je ob tem dodal, da je objavljena študija močan dokaz implicitne ali nezavedne pristranskosti do staroselcev v Avstraliji, "vendar pa podatki ne govorijo o aboriginih, govorijo o vseh nas ostalih."

Pripadniki ene najstarejših civilizacij brez zemlje, brez pravic

Zanimivo, v raziskavi so izrazili negativen odnos do staroselcev prav vsi, ne glede na spol, raso, etnično skupino in družbeni položaj. Tisti, ki so se opredelili za aborigine ali Torres Strait Islander, to so prebivalci istoimenskih otokov na severu države med Queenslandom in Papuo Novo Gvinejo, pa se glede čustev do drugih niso opredelili. Poleg aboriginov, ki naseljujejo celinski del Avstralije, med staroselce sodijo tudi omenjeni prebivalci 274 otokov v ožini Torres.

Aborigini so ena najstarejših znanih civilizacij, ki je poselila ozemlje današnje Avstralije pred najmanj 45.000 leti. Ob prihodu britanskih kolonizatorjev leta 1788 je v deželi tam spodaj živelo milijon aboriginov. Kljub temu so britanski imperialisti Avstralijo razglasili kot 'terro nullius' ali nikogaršnjo zemljo, britanska vlada pa posledično staroselcem ni priznala pravice do lastništva zemlje.

Nove bolezni in poboji

Kot da to ni bilo dovolj, so prišleki s seboj prinesli tudi tujerodne bolezni, kot so gripa, tuberkuloza, tifus, pljučnica, ošpice, oslovski kašelj in tudi spolne bolezni, kar je aborigine dobesedno zdesetkalo. Preživeli so padli v nemilost in bili masakrirani pod roko novega gospodarja. Razmere so se dodatno zaostrile med letoma 1790 in 1930, ko je v nasilnih konfliktih, ti so ponekod trajali mesece, drugje desetletja, umrlo več kot 20.000 aboriginov in okoli 2.000 Britancev.

Ukradena generacija otrok

Asimilacija domačinov je bila trpka, med letoma 1910 in 1970 so vsakega od treh otrok aboriginov dodelili belski družini kot del politike asimilacije. Leta 2008 se je premier Kevin Rudd opravičil za t. i. ukradeno generacijo.

Staroselci v Avstraliji so dobili volilno pravico šele v drugi polovici 20. stoletja, leta 1962, lani pa je postal Ken Wyatt prvi zvezni minister aborigin, ki vodi ministrstvo za staroselce Avstralije.

Šele leta 2013 priznani kot prvotni prebivalci Avstralije

Ob ustanovitvi avstralske zveze v okviru Britanske skupnosti narodov (1901) aborigini v ustavi niso bili vključeni v popis prebivalstva. Šele leta 2013 jih je parlament priznal za prvotne prebivalce Avstralije. Februarja letos pa je avstralsko vrhovno sodišče razsodilo, da tudi aborigini, rojeni v tujini, niso tujci in se jih ne da izgnati iz države.

Pred dnevi se je na novinarsko vprašanje, kako komentira ravnanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede protestov v ZDA, kanadski premier Justin Trudeau posipal s pepelom, in priznal, da tudi v Kanadi "poteka sistematična diskriminacija, kar pomeni, da predstavlja naš sistem grožnjo temnopoltim Kanadčankam in Kanadčanom, ki so izpostavljeni rasnemu razlikovanju, da so obravnavani drugače. Tega številni med nami ne vidimo, vendar pa je to realnost Kanadčanov, ki so izpostavljeni rasnemu razlikovanju vsak dan." Vendar pa je Kanada, tako kot Nova Zelandija, kot članica Britanske skupnosti narodov vsaj na deklarativni ravni sprejela pogodbo med staroselci, ki jim omogoča določeno stopnjo avtonomije bivanja, česar Avstralija še vedno ni storila.

Sorodna novica Dogodke v ZDA obsodil Erdogan, pa Iran in Rusija, Trudeau "zmrznil"

Staroselci v Avstraliji so tako pogosto kriminalizirani, med letoma 1980 in 2011 jih je med pridržanjem umrlo kar 24 odstotkov, noben policist za njihovo smrt ni odgovarjal, navaja raziskava Change the Record.

Avstralski George Floyd: Ne morem dihati

Nekateri aborigini se zato ob protestih v ZDA, ki jih je povzročil uboj temnopoltega Georgea Floyda, ki ga je med aretacijo zadušil belopolti policist, spominjajo podobnega umora Davida Dungaya, aborigina, ki je bil ubit v zaporu v Sydneyju leta 2015. Tako kot je v zadnjih minutah svojega življenja rotil George Floyd, so bile tudi besede Davida Dungaya pet let prej: 'Ne morem dihati', navaja CNN-ova novinarka Julia Hollingsworth. Dungayeva družina se še vedno bori, da bi bil proti policistu, ki je ubil Davida, sprožen pravni postopek.

Hollingsworthova ob tem navaja še primer 17-letnika, ki ga je pred dnevi policist ob aretaciji namenoma brcnil v spodnji del nog, tako da ga je spodnesel, fant pa je z vklenjenima rokama zgrmel na betonska tla. Postopek aretacije je bil posnet in je zakrožil po medmrežju, policist, ob katerem sta bila še dva kolega, je bil začasno suspendiran. Policija je dogodek obžalovala.

Uničenje zgodovinskih artefaktov

V Avstraliji pa kapital uničuje tudi večtisočletno zgodovino ne le staroselcev, temveč človeštva. Podjetje BHP Biliton želi razširiti kamnolom železove rude v Južnem Flanku, vreden 4,5 milijarde dolarjev, s čimer bi uničilo med 40 in 86 za aborigine pomembnih kulturno-zgodovinskih mest, poroča Guardian Australia.

Na tem območju so že zdaj odkrili 22 artefaktov, med njimi bivališča v skalah, jamske poslikave in 40 kamnitih struktur skupine Banjima, ki datirajo med 10.000 in 15.000 let v zgodovino, nekateri deli pa kažejo na poseljenost že pred 40.000 leti.

Vendar pa glede na 18. člen zakona Dediščina aboriginov za Zahodno Avstralijo prvotni lastniki zemlje, skupina Banjima, ne more zaščititi svoje zemlje pred uničenjem, prav tako ne morejo javno izraziti skrbi nad ekspanzijo na tem območju, saj so z BHP-jem podpisali dogovor, po katerem jim rudarsko podjetje zagotavlja finančno pomoč in druge ugodnosti, če so se v zameno strinjali z izvedbo projekta Južni Flank (South Flank). Načrt projekta je kopati rudo naslednjih 25 let, ki bi ustvaril 2500 novih delovnih mest.

Pripadniki skupine Banjima so zvezni vladi Zahodne Avstralije aprila letos sporočili, da ne želijo uničenja 86 arheoloških najdb, saj bi to pomenilo izgubo njihove kulturne dediščine. Svetovalec za arheološko dediščino Banjim za zahodnoavstralsko vlado je dejal, da nikakor ne podpira uničenja kulturne dediščine, da pa se zaveda, da formalno ne more nasprotovati 18. členu pogodbe.

BHP je sicer predlagal, da se pomembne najdbe izkopljejo, rešijo ali dekonstruirajo, tudi s pomočjo renderjev in posnetkov brezpilotnih letal, vendar Banjimi vztrajajo, da 86 potencialnih arheoloških najdb ne želijo odstraniti ali premestiti.

Zahodnoavstralski minister za staroselce Ken Wyatt je potrdil, da je odobril širjenje projekta South Flank, in sicer 29. maja, tri dni po tem, ko je primer uničenja dveh skal v Juukan Gorge, starih 46.000 let, zakrožil v svetovnih medijih ‒ uničenje sta ravno danes obsodila muzej Chau Chak Wing in univerza v Sydneyju. Ob tem pa je minister pozval BHP k sodelovanju z Banjimi v tem novo nastalem položaju.