V duhu sprave "bo potekalo spominjanje za nazaj in skupno bodrenje za naprej 13. julija, ko bo italijanska država simbolno in stvarno predala Narodni dom v roke obema manjšinskima organizacijama", je dejal Pahor ob robu slovesnosti ob 75. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča na Ljubelju. "To bo velik trenutek za Slovenijo, pa tudi za slovensko-italijanske odnose," je poudaril.

Ob tem je omenil tudi možnost, da bi lahko z italijanskim predsednikom Sergiem Mattarello na dan slovesnosti ob vrnitvi Narodnega doma obiskala tudi fojbe v bližini Bazovice pri Trstu, pa tudi spomenik bazoviškim junakom v Bazovici.

"Bazovica, ki je bila na italijanski strani vedno na neki način zamolčana, je neizogiben kraj spomina in obiska, če naj bi ob samem slavnostnem obeležju predaje Narodnega doma Slovencem storila še kaj," je danes poudaril Pahor.

Ali bosta to storila, se bosta z Mattarello odločila skupaj. Predsednik Pahor se bo o tem posvetoval tudi z organizacijama slovenske manjšine v Italiji, Svetom slovenskih organizacij (SSO) in Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ) ter pristojnimi v Sloveniji.

V bližini Bazovice pri Trstu stoji spomenik žrtvam povojnih pobojev, pri katerem Italijani februarja vsako leto zaznamujejo dan spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije.

Na gmajni v Bazovici pa stoji spomenik članom tajne organizacije Borba – Ferdu Bidovcu, Franju Marušiču, Alojzu Valenčiču in Zvonimirju Milošu, ki so jih 6. septembra 1930 ustrelili na podlagi obsodbe italijanskega fašističnega posebnega sodišča.

Ta dva spomenika bi lahko predsednika Italije in Slovenije obiskala 13. julija, ko bo italijanska država slovenskima manjšinskima organizacijama sto let po požigu vrnila Narodni dom. Na tej slovesnosti bo slovenski predsednik tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju vročil najvišje državno odlikovanje, je danes napovedal predsednik.