Vse, kar očitajo filmu, pod katerega sta se podpisala poljska režiserja Barbara Bialowas in Tomasz Mandes, je res. Gre za tako slabo produkcijo, da se bo verjetno vpisala pod večne klasike. 365 dni se požvižga tako na neke zakonitosti erotičnih filmov, primernih za širšo publiko, kot tudi na aktualne premike v družbi.

Ne, gibanje #MeToo tega filma ne bo pozdravilo. Že v enem od začetnih prizorov smo namreč priča zelo nazornemu prizoru bolj ali manj prisilnega oralnega seksa. Celotna premisa filma, sicer posnetega po knjižni uspešnici Blanke Lipinske, pa je tako sporna, da se lahko gledalci samo sprašujemo, kako je mogoče, da je v današnjem času družbene ozaveščenosti film sploh ugledal luč sveta.

365 dni erotike do ljubezni

Namreč, celotna zgodba se vrti okoli sicilskega mafijca, ki ugrabi in omami poljsko turistko ter ji da 365 dni, da se nesmrtno zaljubi vanjo. Film nas poskuša prepričati, da je Massimo (Michele Morrone), kot grški Bog izklesani "poslovnež", le velik romantik, ki se mu je pred leti, ko je na pol umiral, prikazala podoba angelske ženske, ki jo vse od takrat išče.

Ta usodna ženska je malce zdolgočasena in površinska, sicer pa sposobna poslovna ženska Laura (Anna-Maria Sieklucka), ki pa ima to smolo, da je njen partner najbolj nekarizmatična in najbolj nezainteresirana zguba. Ugrabitev je tako prikazana kot nekakšna velika odrešitev zanjo, kar je, jasno, samo po sebi močno problematično.

A brez bojazni, Massimo se Laure ne bo niti dotaknil, dokler tega sama ne bo hotela. Oziroma, dokler ne bo na njegove stroške pokupila vso zalogo dizajnerskih butikov na otoku, vključno s sado-mazohističnim spodnjim perilom, ker – ženska le mora ohranjati seksapil za svojega ugrabitelja.

Kako slab je film 365 dni?

Sledi serija s spolnostjo in spolnimi insinuacijami nabitih prizorov, dokler, jasno, že popolnoma medena Laura praktično ne prosi sicilskega Christiana Graya (da, seveda ima tudi on svojo sobo s spolnimi rekviziti), da si jo vzame. Še pred tem jo poskuša član rivalske tolpe posiliti – a, kot ji da Massimo (in film nam gledalcem) vedeti, si je bila kriva sama zaradi "kurbirske" obleke.

Če pustimo ob strani ceneno glasbeno podlago, ki popolnoma brez posluha pospremi prizore najbolj eksplicitnega seksa v zgodovini Netflixa. Če pustimo ob strani izjemno problematičen scenarij, ki spolno nasilje slika v romantični barvi. Če pustimo ob strani vse nacionalne stereotipe.

In če pustimo ob strani dialog, ki je resnično, kot bi bil vzet iz najslabših pornofilmov ("Njegovo telo je, kot da bi ga izklesal Bog," razlaga Laura prijateljici. "Kaj pa njegov k**? Je tudi tega izklesal Bog?" jo vpraša ona. "Ne, hudič ga je."). 365 dni resnično je kandidat za enega najslabših filmov zadnjih let.

Na vrhu gledanosti

Po drugi strani pa je v teh dneh postal izjemen fenomen. Ob premieri 10. junija se je zavihtel naravnost na prvo mesto najbolj gledanih filmov na Netflixu. In ta položaj obdržal štiri dni zapored, nato pa se po enem dnevu na drugem mestu ponovno zavihtel na vrh.

"Obstaja teorija, da 365 dni trenutno žanje toliko uspeha, ker so zaradi karantene vsi neverjetno pohotni," ugiba recenzent Guardiana. "A če se morate obrniti k sumljivim vzhodnoevropskim mehkim porničem B-kategorije, si verjetno zaslužite umreti od frustracij."

In še: "Film je namenjen izključno zelo specifični kategoriji potrebnih ljudi, ki so dovolj pametni, da se registrirajo na Netflix, a prebutasti, da bi v Google vtipkali besedo 'Pornhub'."

Preveč neusmiljena recenzija? Niti ne, saj so si recenzenti tukaj skrajno enotni. "Bolj butasto od tega ne gre," so zapisali pri Varietyju. "Predstavljajte si skrajno vprašljivo različico Lepotice in zveri. Ki pa ji uspe biti še bolj regresivna od pravljice. Predstavljajte si Lepotico, ki je ne moti ne ujetništvo ne Zverino pobijanje vaščanov, dokler ona na jahti dobiva orgazme kot po tekočem traku."

"Bockanje lutk v Team America je ob tem videti kot resen dokumentarec," piše The Times.

"Potrebovala sem 365 dni, a zdaj končno ukinjam svojo naročnino na Netflix," pa piše recenzentka Independenta. Skratka, na tujejezičnega oskarja 365 dni verjetno ne more računati.