Vlada je namreč v predlog četrtega protikoronskega zakona vgradila pravno podlago za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom in osebami v karanteni. Tako želijo preprečevati širjenja okužb.

Uporaba aplikacije bo prostovoljna, razen za tiste v karanteni in potrjeno pozitivne. "Ti si bodo morali aplikacijo obvezno namestiti," je povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Določbe o aplikaciji so v zakonsko besedilo zapisane iz preventivnega vzroka, in sicer z namenom varovanja zdravja in življenja ljudi, je zatrdil.

A opozicija je med obravnavo na seji parlamentarnega odbora za delo opozorila, da je vlada med socialne ukrepe skrila nadzor nad državljani in represijo.

Sorodna novica Pred poslanci četrti koronazakon: čakanje na delo, aplikacija, turistični boni ...

Obdelava osebnih podatkov

Tudi v zakonodajnopravni službi DZ-ja so do določb glede mobilne aplikacije kritični. "Predlagana zasnova mobilne aplikacije temelji na napačnem izhodišču, da ne gre za obdelavo osebnih podatkov," je dejala pravnica državnega zbora in pojasnila, da aplikacija, čeprav je anonimna, temelji na obdelavi osebnih podatkov tistih oseb, za katere bo uporaba obvezna.

Obširno negativno mnenje je na te določbe podal tudi informacijski pooblaščenec, je spomnil Vojko Starovič (SAB). "Določbe, ki se nanašajo na obdelavo identifikacijskih in osebnih podatkov, so popolnoma nesprejemljive," je opozoril. Sam bi poglavju o uvedbi mobilne aplikacije nasprotoval tudi v primeru, da bi bila njena uporaba popolnoma prostovoljna.

Predsednik vlade Janez Janša je sicer pred dnevi na Twitterju zapisal, da imamo samo dve možnosti – drastično omejevanje življenja ali pa aplikacijo, ki bi bila obvezna za vse.

Tudi v NSi-ju uvedbo aplikacije podpirajo. Aplikacija bo anonimna in ne bo beležila stikov z naključnimi mimoidočimi, je na parlamentarnem odboru zagotovila Tadeja Šuštar (NSi).

LMŠ: Večina si aplikacije ne bo namestila

"Počasi uvajate diktaturo," je predstavnikom vlade očitala Lidija Divjak Mirnik (LMŠ), kritična je tudi njena poslanska kolegica Tina Heferle, saj epidemija po njenem mnenju ne bi smela biti razlog za čezmerno poseganje v človekove pravice in svoboščine. Določbe o aplikaciji ne sodijo med interventne ukrepe, je opozorila in dodala: "Vlada poskuša policijsko disciplinirati in nadzorovati državljane – in to v imenu novega koronavirusa."

Sicer pa v LMŠ-ju menijo, da aplikacija ne bo imela nobenega učinka, saj si je večina prebivalcev ne bo namestila na svoje pametne telefone. "To pa zato, ker vam ljudje ne zaupajo več," je predstavnike vlade opozorila Divjak Mirnikova.

Črtali omogočanje obdelave osebnih podatkov

Medtem ko določbe o mobilni aplikaciji v besedilu predloga zakona ostajajo, pa so se člani odbora strinjali, da se črtajo določbe, s katerimi bi se izjemoma omogočila obdelava osebnih podatkov okuženih in oseb v karanteni, zlasti lokacijskih podatkov s področja elektronskih komunikacij.

Kdo, zakaj, kako, do kdaj?

Tudi svet varuha za človekove pravice je danes razpravljal o ukrepih ob širjenju novega koronavirusa.

Kot pravi varuh Peter Svetina, je omejevanje pravic v krizi sicer dopustno, a mora biti sorazmerno, obstajati pa mora jasna zakonska podlaga. Svetina je pred sejo sveta izpostavil vprašanja, kdo in zakaj zbira podatke, kako se bodo ti podatki obdelovali in do kdaj se bodo zbirali. To so osnovna vprašanja, na katere morajo biti jasni odgovori, je poudaril.

Člani sveta so nato na seji varuhu svetovali, naj pozove vlado, da pred sprejetjem vsakega ukrepa, ki ga načrtuje za zajezitev epidemije, opravi predhodno presojo posledic ukrepov na človekove pravice in temeljne svoboščine.