Noč po razodetju predsednika vlade, ki mi je naprtil vrsto RTV-bremen, ko me je v živo prek TV-zaslona označil za slabo vodstvo, mi ni prinesla spanca. Že vse od takrat me muči nemir. Kako zelo sem kriv. Kako sem mogel biti tako slep, da nisem videl, da bi lahko davkoplačevalcem prihranili milijone. Kako nisem mogel videti, kako hudo ljudem škodimo z razkrivanjem korupcije, gospodarskih afer; kako otrokom otežujemo učenje z izobraževalnimi oddajami v času epidemije in šolanja od doma; kako ljubiteljem glasbe, literature, umetnosti nasploh kvarimo okus in kako sprijeno potvarjamo zgodovinska dejstva!

Oh, jaz, neumnež, ki delam v prepričanju, da razumem ekonomijo in zakone!

V svoji zmoti sem vztrajal pri dokončanju zaposlitve več kot 530 stalnih honorarnih sodelavcev, da smo z upoštevanjem zakonov uredili področje prekarcev in se izognili množičnim tožbam, za katere bi denar šel iz žepov davkoplačevalcev. Prav tako priznavam, da smo več kot 400 zaposlenim uredili pogodbe ustrezno glede na delo, ki ga dejansko opravljajo. Slab vodja sem, ker menim, da smo število zaposlenih in stalnih sodelavcev že zmanjšali – z 2500 na 2250. Zagotavljal sem delovna mesta za neokrnjeno delovanje RTV, ko bi vendar moral od polovice lenuhov v naši hiši odpustiti vsaj 150 ali 200 ljudi, da ne bi imeli izgube. In ker tega nisem storil pravi čas, bo za to moral poskrbeti nov zakon. Ven s 570 delavci! To je prava poteza. Od kod pa dobiti 24 milijonov za odpravnine, to je vprašanje heretika. Kako ne razumem, da je denar, ki ga zberemo z RTV-prispevkom, potreben za privatne TV!

Vsem prikritim kandidatom za generalnega direktorja, ki bi to z lahkoto naredili, se opravičujem, da se nisem umaknil.

Oh, jaz, nepravičnež, ki poskušam gospodariti varčno in delavcem redno izplačevati plače in zato ustvarjamo izgubo!

Verjetno je moj največji greh, da vsak mesec redno izplačujemo plače zaposlenim. Tudi dodatke in nadure, če so do njih upravičeni. Oproščam se tudi, da smo upoštevali zakonodajo, s katero so se povišale plače javnim uslužbencem. Predsednik vlade seveda ve, da jih je na RTV veliko, ki podpovprečno delajo in bi morali biti tudi podpovprečno plačani.

Še posebej se opravičujem tistim nadpovprečnim, ki vam ne moremo plačati več kot dovoljujejo zakoni javnega sektorja. Kako zelo smo krivični do nekaterih izvrstnih novinarjev in morda tudi še kakšnega drugega zaposlenega, ki ne le, da niso dovolj plačani, temveč jim celo ne dovolimo v ospredje.

Vse bi bilo tako preprosto, če bi le upošteval nasvet nekega člana programskega sveta RTV: ne poročajte kritično o vladi in vladnih politikih, ker boste sicer šli v bankrot. Le kako nisem dojel: vlada je naš gospodar, ubogajmo in bomo poplačani!

Oh, jaz, razsipnež, ki se trudim zagotoviti denar, da bi gledalcem lahko ponudili zanimive programske vsebine!

Opravičujem se davkoplačevalcem, ker nismo ukinili ali pa vsaj zmanjšali Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z okoli 100 vrhunskimi umetniki na kakih 42 godcev, kot jih je imel ob ustanovitvi leta 1956. Saj če bi potrebovali orkester, bi vendarle lahko uporabili Orkester Slovenske vojske ali pa Policijski orkester s po 50 glasbeniki. To bi bilo državotvorno dejanje. Oproščam se tudi, da še vedno imamo Big Band RTV Slovenija, ko pa so že komunisti ugotovili, da je džez destruktiven. Za tradicionalno Poletno noč bi že našli glasbenike, pa še inštrumentov, razen nekaj harmonik, ne bi bilo treba kupovati. Privarčevani denar pa bi lahko državotvorno uporabili za novo transportno letalo za prevoz mask.

Opravičujem se gledalkam in gledalcem, ker smo zapravljali denar za prenose slovenske nogometne reprezentance. Pa za prenose slovenske nogometne lige poimenovane liga Telekom. Pa ves zapravljeni denar za zimske olimpijske igre. Le zakaj smo kupili pravice za OI v Tokiu, saj bi pa ja morali vedeti, da nam bo novi koronavirus zakuhal to godljo! No, vsaj pri košarki in odbojki smo prihranili.

Kriv sem tudi, da sem zapravil skoraj milijon za nadaljevanko Jezero in zvočno knjigo, ko pa bi lahko vsak že v knjigi prebral, kdo je moril v bohinjski idili. Ali pa tisto brezvezno serijo V imenu ljudstva, ko pa je jasno, da ljudstvo ne zmore trezno misliti, vsebina pa je bila tako in tako udbomafijska in je dovolj, če beremo ali poslušamo novice. Porabljeni denar bi zagotovo zadoščal za vsaj vseh osem koles osemkolesnikov, ki jih nujno potrebujemo.

Oproščam se tudi vsem, ki živijo v Ljubljani, da morajo poslušati novice iz drugih krajev po Sloveniji, ki jih pripravljajo naši nadležni lokalni dopisniki. Še posebej se opravičujem Štajercem in Primorcem, ker jih še vedno morimo z lokalnima radiema in nekaj malega TV programa.

Toliko napak sem storil, da jih je nemogoče vse našteti!

Hvala vam, predsednik vlade in snovalci nove medijske zakonodaje, ki ste mi odprli oči za moje zmote.

Kriv sem in posipam se s pepelom.

Kriv sem, da se upiram politični blokadi delovanja RTV Slovenija

Moja krivda je globoko zakoreninjena. Zakoreninjena je v prepričanju, da je osnova demokratične družbe njena sposobnost samokritičnosti in sprejemanja različnih mnenj.

Kriv sem, ker vztrajno ponavljam, da je vloga javne radiotelevizije nad strankarskim spletkarjenjem. Politika je naša tema, ne naš gospodar.

Kriv sem, ker podpiram neodvisnost in suverenost RTV Slovenija

Živimo v družbi nasprotujočih si mnenj in prepričanj, ki nam jih vsiljujejo in nam jih oblikujejo različne interesne skupine. Živimo v družbi, preplavljeni z informacijami. Novinarsko delo je iskanje in preverjanje informacij, je podajanje verodostojnih informacij javnosti. Dolžnost javnega medija je zagotavljanje pluralnosti informacij. Neodvisnost od vzvodov politične in gospodarske moči je pogoj za dobro opravljanje novinarskega dela. Javni medij zagotavlja novinarju in drugim ustvarjalcem javno dobrih vsebin pogoje za opravljanje kakovostnega dela.

Javni medij ni državno trobilo, ni zvočnik in promotor trenutno vladajočega. Javni medij je odgovoren javnosti.

Dolžnost demokratične države je zagotavljanje pogojev za delovanje javnih medijev.

Kriv sem, da poskušam RTV Slovenija zagotoviti stabilen način financiranja

RTV Slovenija nujno potrebuje dolgoročno stabilno financiranje, saj smo naše delovanje desetletje financirali tudi iz izrednih finančnih prihodkov, ki pa gredo zdaj h koncu. Višina RTV-prispevka je nespremenjena že od leta 2012, znaša 12,75 evra. Plačevanja prispevka so določene skupine, kot so invalidi ali pa ljudje z nizkimi prihodki, opravičeni. Se spomnite, koliko ste plačali za kavo leta 2012 in koliko plačate leta 2020? Je tako nerazumno pričakovati, da bi se morala višina RTV-prispevka uskladiti?
Stabilen vir financiranja RTV je pogoj za njeno uspešno finančno in programsko delovanje. Nujen je za njeno suverenost, kakovost in tehnološki razvoj, ki bo odgovarjal potrebam sodobne družbe.

Kriv sem, ker se borim za javno RTV

Čeprav vem, da bi besedo javno nekateri najraje črtali iz slovenskega jezika, si ne morem pomagati. JAVNA radiotelevizija je v teh časih nujno potrebna. Potrebujemo kakovostno novinarstvo, potrebujemo kakovostne vsebine, potrebujemo javni medij, ki ga ne plačuje ta ali ona politična stranka, prav tako ne to ali ono podjetje ali bogati mogočnež.

Neomajno verjamem, da potrebujemo ustanovo, ki dela za nas, v interesu vseh nas in ne po volji in v strahu in odvisnosti od trenutnega gospodarja.

Namen javne radiotelevizije ni všečnost politikom na oblasti, ni udinjanje oblastnikom, da bi ji namenili krajcarček več.

Javna radiotelevizija je trn v peti samo politikom, ki želijo vladati samovoljno in menijo, da je naloga javne RTV, da podpirajo delovanje vlade. Da je njihova resnica edina prava in zveličavna.

Sprašujem se:

Se motim, ker mislim, da želite biti obveščeni? Da želite izobraževalne vsebine za svoje otroke, kulturni program, ki vam širi obzorja? Da želite intervjuje, analize, zgodbe, koncerte, risanke … Da je prav, da pripravljamo program za ranljive skupine: za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne? Da zagotavljamo programe za narodni skupnosti, da želimo posredovati, kako živijo naši rojaki v sosednjih državah. Se res motim, ker mislim, da je RTV Slovenija vse to in še veliko več? Zgolj in samo RTV Slovenija vam to lahko in mora zagotavljati.

Sprejemam, da se lahko v marsičem motim, prisluhnem tudi kritikam, toda za to, da bomo lahko boljši, potrebujemo podporo in konstruktivnost. Naše temelje je treba utrditi in ne rušiti.

Potreben je dialog.

Tako pomembno vprašanje, kot je medijska zakonodaja, ne more in ne sme biti prizorišče ideološkega boja. Tako pomembna ustanova, kot je RTV Slovenija, ne sme postati žrtev pohlepa politike ali lakomnosti kapitala.

Zato pozivam k strokovnosti. Pozivam k strpnosti.

Pozivam k dialogu.

^{*Moja krivda, moja največja krivda}