Pandemija novega koronavirusa je med drugim zaprla gostilne in restavracije, kar je za slovenske vinarje po podatkih kmetijskega ministrstva približno polovica trga, nemogoča pa je bila tudi neposredna prodaja potrošnikom. Po podatkih, ki so jih na ministrstvu prejeli od vinarjev, so imele velike kleti v času razglašene epidemije od 30- do 40-odstotni padec prodaje v primerjavi z letom prej, tistim vinarjem, ki so odvisni predvsem od gostinstva, pa se je prodaja povsem ustavila.

V kleteh tako ostajajo polne cisterne in sodi, bliža pa se že nova trgatev in s tem nova letina, ki bo, kot ugotavlja Roman Štabuc s KGZS Maribor, kot kaže – ironično – nadpovprečna tako količinsko kot kakovostno.

Tudi zato je ministrstvo za kmetijstvo s podporo Evropske komisije pripravilo več ukrepov, kako jim pomagati premostiti krizo, za kar bodo sredstva pridobili tako iz obstoječe evropske finančne perspektive (pet milijonov) kot iz proračuna (šest milijonov), je na julijski seji DZ-ja pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec in dodala: "Količine, ki so trenutno na trgu in bi jih bilo treba umakniti, so po prvih zbranih podatkih osem milijonov litrov vina za krizno destilacijo in še dodatnih osem milijonov litrov vina za začasen umik s pomočjo kriznega skladiščenja. Za ta dva ukrepa je predvidenih sedem milijonov evrov sredstev."

Ob tem je poudarila, da je veliko vinarjev izkoristilo že ukrep iz prvega protikoronskega svežnja zakonov, in sicer nadomestilo za izpad dohodka, ki je moral biti za najmanj 20 odstotkov manjši glede na povprečje preteklega leta. "Finančno pomoč smo namenili 1922 vinarjem, in sicer v višini 2,9 milijona evrov," je še pojasnila v odgovoru na poslansko vprašanje.

Krizna destilacija že uveljavljena v Franciji, Španiji ...

A vrnimo se k najnovejšim ukrepom. Najprimernejša izmed omenjenih treh se zdi t. i. krizna destilacija v industrijski ali farmacevtski alkohol, s katero imajo tradicionalne "vinske" države, kot sta Španija in Francija, že izkušnje, v Sloveniji pa je do zdaj nismo uporabljali. Ker so pogoji zanjo zelo strogi, se lahko zanjo odločijo zgolj tisti, ki letno pridelajo najmanj 30.000 litrov vina in bodo pripravljeni destilirati vsaj 25.000 litrov. Za vsak liter bodo dobili nadomestilo v višini 80 centov. Poleg tega morajo kleti, če želijo prejeti pomoč, tudi letos odkupiti grozdje v podobni količini kot lani.

Ministrstvo pripravlja tudi ukrep kriznega skladiščenja vina – to je nadomestilo, ki ga bodo vinarji in kleti prejeli, če bodo od šest mesecev do enega leta skladiščili vino zadnjih dveh letnikov (torej letnikov 2018 in 2019), znašalo pa bo 10 evrov za hektoliter.

Z zeleno trgatvijo se že mudi

Najbolj polemična in za vinogradnike najbolj kruta rešitev pa je tista, s katero se ta trenutek najbolj mudi: zelena trgatev. Ta se mora izvesti, kot namiguje že ime, ko je grozdje še zeleno – po določilu iz uredbe do 10. avgusta. Za nadomestilo za tovrstno pobiranje pridelka so sicer lahko zaprosili vinogradniki, ki so v register pridelovalcev grozdja in vina lani prijavili vsaj 5000 kilogramov grozdja in ki nameravajo to trgatev izvesti na vsaj desetih odstotkih svojih obdelanih vinogradov.

Grozdje bo na tleh pristalo na 300 hektarjih vinogradov

Vinogradniki so imeli po objavi uredbe sicer le nekaj dni časa, da izpolnijo vlogo in jo posredujejo agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja, a se jih je zanjo odločilo kar 144. Kot so nam pojasnili na agenciji, so skupno prejeli 303 vloge (nekateri vinogradniki imajo namreč več vinogradov) za skupno površino 331,8 hektarja. Dobrih 37 hektarjev površin so na agenciji takoj izločili, saj ne izpolnjujejo osnovnih, administrativnih pogojev iz uredbe, tako da končna površina, na kateri bodo oz. so vinogradniki grozdje potrgali predčasno, znaša slabih 300 hektarjev, pri čemer pa na agenciji dopuščajo možnost, da bodo nekateri vlagatelji svojo vlogo še umaknili.

Vloge za zeleno trgatev po vinorodnih okoliših

^{Vir podatkov: Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja}

Za hektar bo vinogradnik dobil slaba dva tisočaka

Nekateri vinogradniki so zeleno trgatev že opravili, drugi so jo začeli ta teden, so nam še pojasnili na agenciji. Po 10. avgustu si bodo njihovi predstavniki ogledali razmere na terenu in ocenili, kolikšno nadomestilo posameznemu vinogradniku pripada, do konca septembra naj bi jim izdali odločbe, nato pa že na začetku oktobra izplačali nadomestila, so še dejali na agenciji.

In o kolikšnih zneskih govorimo? Ocenjuje se, da vinogradnik zaradi zelene trgatve izgubi 3215 evrov dohodka na hektar, k temu pa je treba prišteti še neposredne stroške ročne odstranitve grozdov, kar je ocenjeno na 780 evrov na hektar (za kemično ali strojno trgatev se stroški priznajo na podlagi računov), skupaj torej nekaj manj kot štiri tisoč evrov na hektar (3995 €). Država bo nato vinogradnikom povrnila polovico tega zneska, torej 1997,5 evra na hektar. Za omenjeno subvencijo je država zagotovila 600.000 evrov.

Zelena trgatev šele drugič v zgodovini Slovenije

To je izjemen ukrep, ki so ga do zdaj pri nas izvedli le enkrat, in sicer leta 2009, sredstva pa je takrat "priskrbel" Bruselj v želji po zmanjšanju zalog vina v Uniji. A če je bilo pred 11 leti zgolj to, da so vinogradniki (na koncu se jih je po zgražanju javnosti za ukrep odločilo le nekaj) grozdje "prodali" na drugačen način, je letos položaj povsem drugačen.

"Ta ukrep spada med skrajne tehnološke ukrepe, s katerim se želi razbremeniti in ohraniti vinski trg pred zlomom," je ob predstavitvi ukrepa zapisal Roman Štabuc iz specialistične službe za vinogradništvo KGZS-ja Maribor. Dodal je: "Strokovno zelena trgatev trti ne koristi, ker je to grob poseg v njen razvoj, ekonomsko pa lahko zagotovi mnogo vinogradnikom nadaljnji obstoj in vinogradniški razvoj."

Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Andrej Rebernišek je za TV Slovenija pred dnevi dejal, da trta zaradi zelene trgatve tokrat sicer ne bo doživela hudega stresa, "je pa zagotovo stresna za vsakega vinogradnika".

Štabuc še poudarja, da je ukrep primernejši za tiste vinogradnike, ki večinoma tržijo svoje vino v nižjih cenovnih razredih (do dva evra na liter) oziroma prodajajo svoje grozdje za 50 centov za kilogram ali še manj. "Za resne tržne vinogradnike pa ta ukrep dolgoročno ni primeren, saj izpad vinskega letnika lahko na trgu ogrozi tako trženje, konkurenčnost in njihov obstoj," je opozoril.

"Preveč liberalen uvoz nizkocenovnih vin"

Ob tem poudarja še eno pomembno temo slovenskega vinogradništva: dolgoročno strategijo. "Po našem mnenju je treba ob tem tudi zagotoviti doslednejšo zaščito slovenske vinogradniške pridelave s strogo omejitvijo zdaj preveč liberalnega uvoza nizkocenovnih vin od drugje. Opozarjamo, da lahko ob nespremenjenem odnosu države do uvoza vina ukrep zelene trgatve povsem razvodeni in bomo ob vedno manjši lastni pridelavi grozdja in vina imeli vedno bolj polne kleti. To pa ne bo več zgolj obrobna vinogradniška težava, temveč bo postala vedno bolj eksistenčno državno in tudi narodnostno vprašanje," je zapisal.

Ob tem je poudaril, da se morajo vinogradniki in vinarji zavedati, da je edini pravi pristop za dolgoročni obstoj vinogradnikov zagotavljanje redne in nemotene prodaje vina v višjih cenovnih razredih, kar pa lahko vinogradnik doseže z dvigom kakovosti svojega pridelka.