Leta 1946 v New Yorku rojeni Trump je četrti otrok newyorškega nepremičninskega tajkuna Freda Trumpa, sina nemških priseljencev, in na Škotskem rojene gospodinje Mary Anne MacLeod. Kljub družinskemu bogastvu je moral mladi Trump opravljati nižja dela v očetovem podjetju, pri 13 letih pa so ga starši zaradi slabega vedenja poslali v internat zasebne vojaške akademije.

Šolanje je nadaljeval na Univerzi v Pensilvaniji, kjer je diplomiral iz ekonomije, hkrati pa delal v očetovem podjetju. Tisto obdobje je zaznamovalo tudi njegovo izogibanje vpoklicu v vojsko in služenju v Vietnamski vojni, kar je dosegel s pomočjo lažnega zdravniškega spričevala.

Čeprav bi moral biti njegov starejši brat Fred tisti, ki bi nasledil očeta, je ta naloga nazadnje padla na Donalda, saj se je Fred odločil za kariero pilota. Fred Trump je umrl pri 43 letih zaradi alkoholizma, kar je razlog, da se Trump po lastnih besedah povsem izogiba alkohola.

Trump je v nepremičninske vode zaplaval z "majhnim" očetovim posojilom v višini milijon dolarjev, preden se je pridružil očetovemu podjetju, ki ga je prevzel leta 1971 in ga preimenoval v Trump Organization.

Trump rad pove, da mu je bil oče, ki je umrl leta 1999, vedno velik navdih, v istem dihu pa poudari tudi, kako mu je iz tistega milijona uspelo ustvariti desetmilijardno premoženje.

Osvajanje Manhattna

Pod novo taktirko je Organizacija Trump z gradnje stanovanjskih blokov za nižji in srednji razred v Brooklynu in Queensu presedlala na razkošne, megalomanske nepremičninske projekte na Manhattnu, vključno z znamenitim, 68-nadstropnim Trump Towerjem na Peti aveniji. Na splošno je Trump nadvse rad na stavbe in projekte lepil svoj priimek, pa naj si je šlo za hotele (Trump International Tower), univerze (Trump University) ali pa zrezke (Trump Steaks) in kravate.

Posle je razširil tudi na mednarodne prizorišče in odpiral različice Trump Towerja v Mumbaju, Carigradu in Filipinih. A kljub temu, da se je Trump vedno rad prikazoval kot sila uspešen poslovnež (to mu je delno tudi pomagalo v Belo hišo), pa v resnici vsi njegovi posli niso ravno kovali zlata. Tako je denimo bankrotirala celotna veja podjetja, ki se je ukvarjala z igralnicami in hoteli (Trump Entertainment Resorts).

A Trumpov imperij je segal še dlje, sam Trump pa nikdar ni prav dolgo miroval.

Napisal je več knjig (v resnici so jih v njegovem imenu napisali drugi), od katerih je najbolj znana Umetnost posla (Art of the Deal; 1987), ki se delno bere kot knjiga spominov, delno kot poslovni priročnik, delno kot čaščenje lika in dela Donalda Trumpa.

V šovbiznis vodah

Ta kult osebnosti je nadaljeval tudi z resničnostnim šovom Vajenec (The Apprentice), ki je premiero doživel leta 2003. V šovu so tekmovalci, nadobudni mladi poslovneži, tekmovali za delovno mesto znotraj Trumpove organizacije.

Trump je kar 14 sezon služil kot producent in gostitelj šova, televizija NBC pa mu je v tem času plačala 213 milijonov dolarjev. Forbes Trumpovo premoženje danes ocenjuje na 3,7 milijarde dolarjev, medtem ko sam Trump navaja številko 10 milijard.

Šibka točka nepremičninskega mogotca so vedno bile tudi lepe ženske - bil je lastnik licenc lepotnih tekmovanj za Miss Universe, Miss ZDA in Miss Teen, družil se je s starletami, manekenkami in Playboyevimi zajčici.

"Avtomatično me privlačijo lepe ženske - kar poljubljati jih začnem. Kot magnet. Naravnot po poljub. Niti čakam ne. In ko si zvezda, ti vse pustijo. Vse lahko storiš. Zagrabiš za p**ko. Vse," je dejal voditelju Billyju Bushu v posnetku, ki je ponovno vzniknil oktobra 2016 med predvolilno kampanjo - in dvignil veliko prahu. Ne sicer dovolj, da bi mu odneslo volitve.

Nekdanje soproge in skoki čez plot

Poročen je bil trikrat — s Čehinjo Ivano Zelníčkovo (Ivano Trump), nekdanjo manekenko, med letoma 1977 in 1991, z igralko Marlo Maples med letoma 1993 in 1999, leta 2005 pa se je poročil s Sevničanko Melanijo Knavs (danes Melania Trump), s katero imata sina Barrona. Skupno ima Trump pet otrok, pri čemer imata še posebej vidno vlogo hčerka Ivanka, ki ji je Trump namenil mesto svetovalke v Beli hiši, in sin Eric.

Prav zgleden soprog Trump nikdar ni bil, saj so bili njegovi skoki čez plot pogosti - in dobro dokumentirani. Med bolj odmevnimi za časa zakona z Melanio sta bili njegovi razmerji s Playboyevo zajčico Karen McDougal in pornoigralko Stormy Daniels med letoma 2006 in 2007 (ko je bila Melania noseča). Obema je plačal zajetno vsoto za molk, kar je za časa njegovega predsednikovanja prišlo na dan in povzročilo velik škandal - a ne dovolj velik, da bi ga odneslo s položaja.

Sušenje washingtonskega močvirja

Njegov skok v politične vode ni bil povsem nepričakovan - interes za predsedniško kandidaturo je izrazil že leta 1987 -, in je bil v resnici tudi nekakšno logično nadaljevanje poti osebe, ki je vedno gojila visoke ambicije.

Ko je junija 2015 napovedal, da se bo potegoval za republikansko predsedniško nominacijo, mu nihče ni pripisoval veliko možnosti - posmehovali so se mu tudi republikanci. A je s svojim neposrednim populističnim slogom iz meseca v mesec pridobival podporo in julija 2016 je bil Trump na republikanski konvenciji uradno potrjen za republikanskega predsedniškega kandidata.

Njegova kampanja je bila od začetka do izvolitve zaznamovana s škandali in politično nekorektnimi izjavami, a je ohranjal gorečo bazo podpornikov z obljubami, kako bo Washington "izsušil močvirja".

V anketah je stalno zaostajal za demokratsko tekmico in politično veteranko Hillary Clinton, a ji je nazadnje 8. novembra zadal hud udarec, ko jo je na volilni torek - na osuplost vseh - ugnal. V Belo hišo se je vselil po inavguraciji 20. januarja in tako po osmih letih nasledil Baracka Obamo.

Volivcem je v predvolilni kampanji obljubljal, da bo državo vodil kot svoje podjetje, kar je bilo do neke mere res - kot v podjetju je tudi v Beli hiši pozicije razdelil med svoje otroke in zeta Jareda Kushnerja, zaradi česar je bil deležen očitkov nepotizma.

Buren prvi mandat

A to je bilo v resnici še najmanj. Trumpov prvi predsedniški mandat je bil, milo rečeno, buren. Člani kabineta so se menjavali rekordno hitro, predsednik pa je s svojo impulzivnostjo in politično nekorektnostjo zanetil marsikateri diplomatski spor, hkrati je močno razdvojil tudi ameriško javnost.

Med bolj izpostavljenimi temami je bilo njegovo vztrajanje pri gradnji zidu na meji z Mehiko in protipriseljenska politika, ki jo je z deportacijami priseljencev brez ustreznih dokumentov, prepovedjo vstopa muslimanov v ZDA in nasprotovanjem priseljevanju beguncev iz Sirije močno zaostril.

Na področju zunanje politike je zanetil več sporov, zlasti z EU-jem, znašel se je tik na robu vojne s Severno Korejo in Iranom (ZDA je umaknil iz Obamovega sporazuma z Iranom), a se mu je, za razliko od njegovih predhodnikov, vključno z demokrati, uspelo ogniti večjim vojaškim posredovanjem.

Kritiki mu očitajo zlasti njegovo paktiranje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom (Hillary Clinton in del demokratov še vedno trdijo, da so volitve izgubili zaradi ruskega vmešavanja), po drugi strani pa ameriška politika vseeno ostaja do Rusije nezavezniška.

Tretji predsednik z ustavno obtožbo

Trump je tudi opravil revizije vrste trgovinskih sporazumov in TTP označil za "izdajo" ameriške industrije, še posebej avtomobilskega sektorja. Zanj naj bi bil ta sporazum "še večja katastrofa" kot severnoameriški prostotrgovinski sporazum (Nafta), ki je začel veljati leta 1994, med predsedovanjem Billa Clintona. Pri vsem tem mu je vodilo eno - amerikanizacija.

Trgovinsko vojno bije s Kitajsko, pri čemer se ta spor vse bolj zaostruje, v zadnjem času je v ospredju 5G tehnologija in izpodrivanje konkurenčnega Huaweia.

Vse skozi se je spopadal tudi z domačimi mediji, ki jih kategorično označuje za "lažne", pogosto se spušča v verbalne spopade z novinarji, ki mu postavljajo težka vprašanja.

Konec lanskega leta so demokrati skušali predčasno skrajšati Trumpov mandat s postopkom za odstavitev (t. i. impeachment) zaradi zlorabe pooblastil, ko je pomoč Ukrajini pogojeval s preiskavo Josepha Bidna oz. njegovega sina. Trump je tako postal šele tretji predsednik ZDA z ustavno obtožbo, a so ga v senatu, kjer imajo večino republikanci, pričakovano oprostili.

Epidemija usodna za Trumpovo predsednikovanje?

Čez cel svoj mandat je Trump udrihal tudi čez Obamovo zdravstveno reformo (Obamacare), ki jo je skušal ukiniti, a je vmes posegla epidemija novega koronavirusa, ki je močno zaznamovala zadnje mesece Trumpovega mandata. Zaradi katastrofalnega odziva na pandemijo so ZDA prve po številu okužb in smrti zaradi covida-19, država pa se je znašla v veliki krizi.

Če so Trumpu ankete še pred meseci kazale, da ima možnosti za ponovno izvolitev, tudi zaradi šibkosti njegovega protikandidata Joeja Bidna, pa mu je priljubljenost med pandemijo strmo padla. Trump se zaveda, da ima vse manj možnosti za ponovno izvolitev, zato je že predlagal, da se volitve preloži, zaradi česar so ga kritiki že obtožili samodržnih taktik.