Predloga sta že v javni obravnavi in dostopna tukaj: zakon o dolgotrajni oskrbi, zakon o nalezljivih boleznih.

Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj je na novinarski konferenci v uvodu poudaril, da vlada manjše korake v smeri prenove dolgotrajne oskrbe že izvaja. Med drugim je izpostavil načrtovano gradnjo petih domov za ostarele in dokončanje dveh začetih gradenj.

Z zakonom o dolgotrajni oskrbi pa bodo vse ukrepe in dejavnosti povezali v enoten, celovit sistem. Njegov namen je, da bodo storitve strokovne, dostopne, do uporabnika prijazne, da bodo človeku zagotavljale dostojanstvo, pa da bodo tudi finančno dosegljive.

Prvo vodilo zakona: omogoči naj, da ljudje ostanejo čim dlje doma. To je standard sodobnih sistemov in tudi zahteva številnih nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z oskrbo starejših. Predlog zakona opredeljuje različne storitve v ta namen.

Sorodna novica Zakon o dolgotrajni oskrbi: Starejši čim dlje doma, nato pa v lažje dosegljivo domsko varstvo

Če pa ljudje ne morejo ostati doma, jim mora sistem zagotoviti dostojanstveno bivanje glede na potrebe in želje. Zakon opredeljuje tri stopnje oskrbe in s tem tri vrste ustanov: bivalni, oskrbni in negovalni dom.

Večina domov bo ostala v domeni ministrstva za socialo, negovalni dom pa bo imel še izrazito zdravstveno noto.

Ključno pri vsem je, da bo sistem zagotovil takšno bivanje, da bodo starostniki domu resnično rekli dom, je sklenil minister.

Prispevna stopnja za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo naj bi bila 1,47 odstotka

Za zagotovitev pravic iz predloga zakona se iz obstoječih javnih virov prenese 305,22 milijona evrov, dodatno pa je treba zbrati 335,85 milijona evrov. Z dodatno zbranimi sredstvi želijo omogočiti, da osebe s primerljivimi potrebami dostopajo do primerljivih pravic, ki bodo v celoti financirane iz javnih virov. Predlog zakona s tem omogoča, da uporabniki prejmejo storitve, ki jih potrebujejo, ne glede na njihov socialnoekonomski status ali brez dodatnih obremenitev njihove družine ali lokalnih skupnosti.

Tako bi prispevna stopnja za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo znašala 1,47 odstotka, pri čemer bi se za 0,4-odstotne točke znižala prispevna stopnja iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, je pojasnila v. d. generalnega direktorja direktorata za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje Klavdija Kobal Straus. Po njenih besedah bi tako posameznik z minimalno plačo v sveženj za dolgotrajno oskrbo prispeval mesečno 11 evrov, enak delež tudi njegov delodajalec, posameznik s povprečno plačo 21 evrov, za upokojence pa bi se zagotavljal prispevek iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku sedem evrov.

Z dodatnim prostovoljnim zavarovanjem bi bil lahko posameznik upravičen tudi do storitev, ki niso vključene v osnovni paket storitev dolgotrajne oskrbe, denimo do namestitvenih storitev.

Minister za zdravje Tomaž Gantar je ob predstavitvi spomnil na dolgo pripravo zakonskega besedila, izrazil pa prepričanje, da so našli veliko rešitev za odgovore na pereča vprašanja, ki se pojavljajo pri starejši populaciji. Javna razprava o zakonu bo po njegovih navedbah trajala 45 dni, odvisno od pripomb pa jo bodo lahko tudi podaljšali.

V opoziciji predlog zakona povečini še proučujejo

V opozicijskih strankah so večinoma zadovoljni, da je predlog zakona o dolgotrajni oskrbi ugledal luč sveta in bil poslan v javno obravnavo, niso pa ga še podrobneje proučili, da bi lahko podali svoje mnenje o njem. Do predloga so že zdaj kritični le v Levici.

V stranki LMŠ bodo lahko tako oceno predloga podali šele potem, ko ga bodo podrobno proučili, in sicer tako z zornega kota vsakega posameznega uporabnika kot tudi širših posledic za celotno družbo. Zanimalo jih bo tudi, kakšne dodatne finančne obremenitve prinaša predlog.

V SD-ju so pozdravili dejstvo, da je bil zakon danes le poslan v javno obravnavo, ob tem pa si želijo, da bi bila javna razprava čim bolj aktivna, poglobljena in vključujoča ter da bi v njej sodelovala stroka, vsi deležniki in javnost. Svoje pripombe na zakon bodo sicer v stranki podali, ko ga bodo proučili. "Kot do zdaj bomo zagovarjali vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe, ki bo posameznikom in družinam omogočala izbiro kakovostnih javnih storitev, daljše ostajanje v domačem okolju in nižje stroške. Zagovarjali bomo tudi, da je financiranje urejeno s solidarnim sistemom socialnega zavarovanja – eden za vse, vsi za enega," pravijo.

Dejstvo, da je bil zakon poslan v javno obravnavo, so pozdravili tudi v SAB-u, ob tem pa napovedali konstruktivno sodelovanje. "Gre za področje, ki več let čaka na rešitve, zato bomo v SAB-u konstruktivno pristopili k predlaganim spremembam. Podprli bomo vse rešitve, ki bodo dobre za starejše oz. upokojence," napovedujejo. Glede predloga novega zakona o nalezljivih boleznih, ki je bil danes prav tako poslan v javno obravnavo, pa pravijo, da predlagani rešitvi glede cepljenja otrok ne bodo nasprotovali.

Že zdaj pa so do predloga zakona o dolgotrajni oskrbi kritični v Levici, kjer jih moti predvsem, da ne odstopa od logike, da naj za starejše v glavnem poskrbi prosti trg. "Po prvem pregledu je jasno, da vlada kopira nepravičen sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj bodo nekatere storitve dostopne zgolj za tiste, ki se bodo dodatno zavarovali. Dolgotrajno oskrbo bodo lahko izvajala povsem zasebna podjetja, kar pomeni še dodaten vnos tržne logike v oskrbo starejših in onemoglih, ki je ne zanima javna korist, ampak zgolj dobiček, ter širjenje prekarnega skrbstvenega dela," so zapisali.

Čeprav predlog za dolgotrajno oskrbo predvideva nov prispevek, v Levici opozarjajo, da se ob tem znižujejo prispevne stopnje za obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar da bo osiromašilo blagajni, ki zdaj skrbita za dobrobit starejših.