Nadomestila plač delavcev v karanteni od uveljavitve zadnjega protikoronskega zakona 11. julija vnovič krije država, pri tem pa je višina po novem odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.

Kot je razvidno iz pojasnila inšpektorata za delo, objavljenega ob uveljavitvi zakona, ima delavec, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženim v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, pravico do nadomestila plače v višini, ki bi jo prejel, če bi delal, torej do 100 odstotkov povprečne mesečne plače za polni delovni čas.

Drugačna pa so pravila, ko gre za karanteno, ki ni povezana z delom. Delavec, ki se odpravi v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu je ob vrnitvi v Slovenijo odrejena karantena, in delavec, ki mora v karanteno zaradi stika z okuženim zunaj opravljanja dela, imata tako pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov povprečne mesečne plače za polni delovni čas.

Sorodna novica Hojs: Hrvaška na rdečem seznamu, čas za vrnitev v Slovenijo brez karantene do vključno ponedeljka

Ob vrnitvi iz "rdečih držav" brez plačane odsotnosti

Glede na to, da je Slovenija Hrvaško umestila na seznam epidemiološko nevarnih držav, pa je posebej aktualno opozorilo, da se odsotnost delavca, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, presoja glede na razmere, podane za nastanek višje sile.

Če so že pred odhodom delavca na Hrvaško ali v kakšno drugo državo na rdečem seznamu veljali predpisi, da mu bo ob vrnitvi v Slovenijo odrejena karantena, potem praviloma ni upravičen do plačane odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj najverjetneje niso izpolnjeni vsi elementi za to.

Kot pojasnjujejo na inšpektoratu za delo, tak dogodek ni nepričakovan in se mu je mogoče izogniti oz. ga zavrniti. "Treba je poudariti, da je tudi v takšnih primerih treba preveriti vse okoliščine posameznega primera, odrejeno karanteno in nemožnost opravljanja dela pa presojati znotraj vseh podanih dejstev," so poudarili.

Kot so spomnili, zakon določa izjeme, povezane z določenimi osebnimi okoliščinami, kot so smrt zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka, posvojenca, otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, staršev, zakonskega ali zunajzakonskega partnerja starša in posvojitelja ter rojstvo otroka. V teh primerih je delavec vendarle upravičen do nadomestila, kot je določeno za primer višje sile, torej v višini polovice plače, ki bi jo prejel, če bi delal, pri čemer pa znesek ne sme biti nižji od 70 odstotkov minimalne plače.

Sorodna novica NIJZ: Večina vnesenih okužb iz Hrvaške, skoraj tri četrtine so jih vnesli mladi

1780 vlog za povračilo nadomestil plače

Delodajalec pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za karanteno zaposlenih uveljavlja z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu za zaposlovanje v 30 dneh od začetka odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Povračilo nadomestila plače za karanteno bo po četrtem protikoronskem zakonu mogoče uveljavljati najdlje do 30. septembra.

Na zavodu so pojasnili, da so doslej po zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki je veljal od 29. marca do izteka epidemije covida-19 konec maja, ter četrtem protikoronskem zakonu skupaj prejeli 1780 vlog za povračilo nadomestila plače za karanteno za 3209 ljudi. Samo po zadnjem protikoronskem zakonu so delodajalci vložili 760 vlog za 1221 ljudi, so dodali.

Za ukrep karantena so za marec, april in maj 2020 izplačali 192.493 evrov, prvo izplačilo za karanteno po zadnjem zakonu pa načrtujejo 30. septembra.