Prosilci za azil naj bi zavračali hrano, nekateri pa naj bi poskusili storiti samomor – pristojni naj bi jih namreč zaprli v opuščen industrijski objekt, je poročala Televizija Slovenija.

Po spletu so zakrožili posnetki, na katerih na tleh negibno leži moški, drugi pa zanj prosijo za zdravniško pomoč. Slišati je tudi policijske pse, dodajajo.

V nevladni organizaciji Delovna skupina za azil opozarjajo, da v centru prihaja do hudih zlorab človekovih pravic. "V njem se lahko znajdete, če ste tujec in če vam ni uspelo pravočasno urediti bivalnih dokumentov, zaprti pa ostanete tudi do enega leta, največkrat brez stika z zunanjim svetom ali možnosti pritožbe," so sporočili.

Zaprti tujci po navedbah organizacije pripovedujejo, da je center slabši kot navaden zapor, saj tam vsaj veš, zakaj si zaprt in koliko časa boš ostal, lahko dobiš odvetnika, tu pa si prepuščen na milost in nemilost enega inšpektorja. Poskusi samomorov so zato nekaj vsakdanjega, opozarjajo v Delovni skupini za azil.

Nevladniki poudarjajo, da so "to sramotno taborišče" v zadnjih mesecih še razširili, saj je država tja začela zapirati tudi prosilce za azil, od tam pa jih vrača naravnost hrvaški policiji. Zaradi prenatrpanosti je policija vzpostavila tudi "kontejnerski oddelek" v velikem, z rešetkami zaprtem skladišču, kjer prosilci za azil brez osnovne oskrbe, mnogi še poškodovani in brez čistih oblačil, po tedne in mesece čakajo na odločitev ministrstva, opozarjajo.

Kot dodajajo, stanovalci hrano prejemajo skozi rešetke, za njihovo zdravstveno varnost pa ni z ničimer poskrbljeno.

Prebivalci centra se zato upirajo in zahtevajo svobodo, javnost pa poskušajo na brezupen položaj opozoriti s protesti in gladovnimi stavkami, so sporočili iz Delovne skupine za azil.

Policija očitke zavrača

Na policiji očitke nevladnih organizacij zavračajo in poudarjajo, da vsi postopki potekajo v skladu z nacionalno in evropsko zakonodajo ter mednarodnimi konvencijami.

Po navedbah policije ne držijo trditve, da bi bili tujci v centru nastanjeni brez odločb. "Vsi nastanjeni tujci imajo izdane odločbe o nastanitvi na podlagi zakona o tujcih ali pa s sklepom odrejeno omejitev gibanja na podlagi zakona o mednarodni zaščiti," so za STA sporočili s policije.

Če v postopku ugotovijo, da obstajajo zadržki za vračanje, to upoštevajo in postopek vračanja prekinejo. V vseh primerih jim je zagotovljeno pravno varstvo, prav tako imajo na razpolago zdravnika in psihosocialno pomoč, so navedli na policiji.

Zatrdili so tudi, da v centru ne poteka gladovna stavka. Kot so pojasnili, nastanjeni tujci svoje nestrinjanje s postopki ali nastanitvijo oz. omejitvijo gibanja občasno izražajo na različne načine, eden od načinov pa je tudi, da občasno odklanjajo hrano. Tako v enem od preteklih dni na enem od oddelkov niso hoteli prevzeti večerje, saj se ne strinjajo z omejitvijo gibanja, so navedli na policiji.

Prav tako zavračajo očitek, da bi stanovalcem hrano razdeljevali skozi rešetke, saj da to ni mogoče zaradi velikosti embalaže, ki je večja od odprtine rešetk na vratih.

Na policiji so še navedli, da je v postojnskem centru trenutno nastanjenih 93 tujcev, njegova zmogljivost pa je 180 oseb in 84 oseb v bivalnih zabojnikih, zato zavračajo očitek o prenatrpanosti. Od 93 nastanjenih tujcev jih je 68 v postopku mednarodne zaščite in 25 tujcev na podlagi zakona o tujcih, ki so trenutno še v postopkih vračanja, so pojasnili.