"Pomembno je, da s protestniki začnemo dialog," je v Ženevi pozval vodja ukrepanja v izrednih razmerah pri WHO-ju Mike Ryan in dodal, da se je treba izogibati delitvam družbe. Vladam namreč včasih ne uspe prepričati ljudi o nujnosti ukrepov, izredne razmere pa v ljudeh vedno vzbudijo močna čustva in odzive.

A po njegovem mnenju je pomembno, da vlade ne delujejo proti volji ljudstva. Ryan je še dejal, da ima vsak pravico, da se ne strinja z ukrepi, je pa nujno, da protesti potekajo na varen način, da se tveganje širjenja okužbe ne poveča, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Protestniki, ki nasprotujejo ukrepom za zajezitev pandemije, se že več koncev tedna zbirajo v več mestih po svetu. Med najmnožičnejšimi so protesti v Berlinu, kjer se je protestov v soboto udeležilo več deset tisoč ljudi, nekaj sto skrajnih desničarjev pa je poskusilo tudi vdreti v parlament. Številni med berlinskimi protestniki ob tem niso upoštevali pravil proti širjenju novega koronavirusa.

Direktor WHO-ja svari pred prehitrim odpiranjem

Generalni direktor WHO-ja Tedros Adhanom Ghebreyesus pa je medtem države z visokim porastom okužb opozoril, naj preprečijo dogodke, ki bi še pospešili širjenje virusa. Prezgodnje odpiranje je po njegovih besedah recept za katastrofo.

Ob tem je povedal, da razume ljudi in njihovo naveličanost ukrepov, saj se želijo po osmih mesecih pandemije vrniti v normalnost. WHO v celoti podpira ponovno odprtje gospodarstev in družb, predvsem šol, vendar "se nobena država ne more pretvarjati, da je pandemije konec".

"Eksplozivni izbruhi" so običajno povezani z druženjem ljudi na stadionih, v nočnih klubih, cerkvah in drugih krajih čaščenja – kjer se lahko virus enostavno razširi med več ljudmi, je poudaril.

Več kot 25 milijonov potrjenih okužb

Število potrjenih okužb z novim koronavirusom v svetu je po podatkih ameriške Univerze Johnsa Hopkinsa preseglo 25 milijonov. Prednjačijo ZDA s šestimi milijoni primerov, sledi Brazilija s skoraj 3,9 milijona, na tretjem mestu pa je po novem Indija z več kot 3,5 milijona okužbami prehitela Mehiko.

Rusija: V 3. fazi 40.000 prostovoljcev

Kot je ob obisku v Irkutsku dejal ruski minister za zdravje Mihail Muraško, bodo testiranje cepiva, ki so ga poimenovali Sputnik V po sovjetskem satelitu, po registraciji začeli ta teden. Po poročanju ruskih državnih medijev v tretji fazi preizkušanja cepiva sodeluje okoli 40.000 prostovoljcev. V Rusiji so doslej potrdili nekaj manj kot milijon okužb z novim koronavirusom, s covidom-19 je umrlo okoli 17.000 ljudi.

"To nam bo pomagalo ugotoviti vse podrobnosti v velikem delu prebivalstva. Vidimo, da je cepivo učinkovito in varno, a želimo podrobnejše raziskave. Imamo bolnike s posebnimi lastnostmi in različnimi pridruženimi boleznimi," je pojasnil Muraško.

Pri testiranju ruskega cepiva bodo sodelovali tudi venezuelski prostovoljci. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je namreč v nedeljo napovedal, da bo v prihodnjih dneh prosil prostovoljce, naj sodelujejo pri testiranju ruskega cepiva. Venezuelska vlada, ki je od Rusije dobila za več milijard dolarjev posojil, je privolila v sodelovanje v kliničnih testiranjih, poroča britanski BBC. Iz Madurovih besed je mogoče razbrati, da Venezuela še nima prostovoljcev za testiranje, čeprav je minister za zdravje Carlos Alvarado pred desetimi dnevi dejal, da je Venezuela ponudila Rusiji 500 prostovoljcev. Venezuelci so izrazili pripravljenost sodelovati tudi v testiranjih kitajskih in kubanskih cepiv.

Kot smo poročali, je ruski predsednik Vladimir Putin 11. avgusta naznanil, da je Rusija kot prva na svetu razvila cepivo proti koronavirusni bolezni 19, ki da nudi "stabilno odpornost", in da so ga v državi že registrirali. Štiri dni zatem je rusko ministrstvo za zdravje sporočilo, da je proizvodnja cepiva že stekla. Tuji znanstveniki sicer izražajo pomisleke zaradi tovrstne hitrosti, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa je Moskvo pozvala k spoštovanju vseh veljavnih smernic in direktiv, ki veljajo za razvoj cepiva.

V Avstriji znova več okužb

V Avstriji so v zadnjem dnevu potrdili 272 novih okužb s koronavirusom, od tega večino, 167, na Dunaju. V državi je trenutno aktivno okuženih 3479 ljudi, od tega jih je 154 v bolnišnicah, 31 na intenzivni negi. Od izbruha epidemije so v Avstriji skupno potrdili 27.438 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 733 ljudi.

Nemčija opozarja na kaos na mejah

Nemčija, ki trenutno predseduje Svetu EU-ja, si ob ponovnem naraščanju števila okužb z novim koronavirusom v Evropi prizadeva za končanje kaosa na mejah v EU-ju zaradi različnih pristopov držav za zajezitev pandemije covida-19. Pred srednim srečanjem predstavnikov držav članic Berlin predlaga več možnosti za boljše sodelovanje med državami.

Indija: Vsak dan tudi po 80.000 novih okužb

V Indiji, kjer se je med aprilom in koncem junija na ravni četrtletja gospodarstvo skrčilo za rekordnih 23,9 odstotka, dnevno potrdijo tudi po skoraj 80.000 okužb. Stroka se boji, da Indijo zdaj čaka najgloblja recesija v njeni zgodovini. Prav v tej državi, ki ima tretje največje gospodarstvo v Aziji, se namreč novi koronavirus zdaj širi hitreje kot kjer koli drugje po svetu. Država je bila sicer nazadnje v recesiji v osemdesetih letih preteklega stoletja, to pa je bilo šele tretje daljše obdobje krčenja njenega BDP-ja doslej. Indijski premier Narendra Modi je za reševanje nastalih razmer napovedal 266 milijard dolarjev vreden protikoronski sveženj, kar predstavlja 10 odstotkov indijskega BDP-ja.

Kot poroča BBC, je 21 dni po tem, ko so mu potrdili okužbo z novim koronavirusom, umrl indijski nekdanji predsednik Pranad Mukerdži. 84-letnik je bil v bolnišnici, da bi mu odstranili strdek v možganih, ko so mu potrdili tudi, da ima covid-19. Predsednik je bil med 2012 in 2017, sicer pa je bil politik 51 let, med drugim je delal tudi v Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki.

Švedska: Bodo oblasti spremenile politiko glede nošenja mask?

Prodaja mask v švedskih trgovinah se je močno povečala, potem ko so oblasti namignile, da bi lahko spremenile pravila glede nošenja mask. Doslej namreč oblasti, v nasprotju z večino držav, niso priporočile nošenja mask, javna agencija za zdravje pa je pred dvema tednoma sporočila, da bi lahko izdala nove smernice. Švedska je doslej zavračala obvezno nošenje mask v javnih prostorih, glavni epidemiolog Andres Tegnell je dejal, da je malo dokazov za njihovo učinkovitost in da bi lahko nošenje vodilo v lažen občutek varnosti pri tistih, ki jo nosijo. Direktor agencije za zdravje Johan Carlson pa je na novinarski konferenci 18. avgusta dejal, da bi lahko v nekaterih okoliščinah, omenil je obisk pri zdravniku, zobozdravniku in uporabo sredstev javnega prevoza, spremenili pravila glede nošenja.