"Od Pošte Slovenije pričakujejo le dobiček, hkrati pa ji izvajanja javne storitve ne nadomestijo ustrezno, kar posledično vodi v zapiranje poslovalnic," opozarja pooblaščenec Sindikata poštnih delavcev Saša Gržinič. Na sindikatu so s pobudo volivcem za vložitev predloga novele zakona o poštnih storitvah nastopili po večletnem opozarjanju na nujno potrebo po spremembah. Ob tem so poudarili, da so se politični odločevalci v preteklih letih ob omembi težav, povezanih z veljavnim zakonom, delali gluhe.

Pošto je v nezavidljiv položaj pahnilo več dejavnikov. Na eni strani se, tako kot pošte po vsej Evropi, srečuje z upadanjem potrebe po univerzalnih poštnih storitvah ‒ med letoma 2009 in 2019 je Pošta Slovenije zaznala 48-odstotni upad. Pisma, odvržena v poštne nabiralnike, namreč izpodrinja hitrejša in cenejša elektronska komunikacija.

Temu se Pošta prilagaja na različne načine. Od leta 2012, ko je začela projekt optimizacije poštnega sistema, v okviru katerega je bilo do konca leta 2019 po državi zaprtih 67 poštnih poslovalnic. Spremembe v poslovanju so sicer vidne tudi v krajih, kjer poslovalnice niso izginile z zemljevida. V poštnih poslovalnicah lahko naletimo na prodajne police z igračami, knjigami, pobarvankami, svečami in dekorativnimi izdelki. Ne zato, ker bi se ljudje tja množično odpravljali po nakupih, temveč gre še za enega od načinov, s katerim skuša Pošta Slovenije obvladovati primanjkljaj.

Pošta Slovenije se med drugim prilagaja tudi z uvajanjem novih oziroma prilagojenih storitev, racionalizacijo in reorganizacijo poslovanja, z uvajanjem avtomatizacije v poštne-logistične centre kot tudi z optimizacijo delovnih časov pošt.

Poslovalnice se, da bi se izognile zapiranju, pogosto spreminjajo v pogodbene pošte, kjer storitve v imenu Pošte Slovenije opravljajo npr. trgovine, bencinski servisi in trafike. S Pošte so sporočili, da imajo po državi trenutno skupno 485 kontaktnih točk ‒ 139 pogodbenih pošt, 26 premičnih pošt, lastnih pošt Pošte Slovenije pa je 320. V naslednjih letih so sicer predvidene nadaljnje spremembe.

Brez kompenzacije za ohranjanje omrežja v odročnejših predelih

Drugi dejavnik, ki Pošto spravlja v še težji položaj, je dejstvo, da se kot izvajalka javnih storitev ne more ravnati zgolj po trgu. V nasprotju z lastniki na prostem trgu Pošta namreč ne more delovati le v mestnih središčih in samostojno odločati o cenah in rokih dobave, temveč je dolžna za isto ceno in pod istimi pogoji raznašati pošiljke v vse, tudi najbolj odročne hiše in podjetja v Sloveniji.

To ji nalaga evropska zakonodaja z direktivo, ki je namenjena predvsem ohranjanju podeželskega poštnega omrežja. Dobro razvito podeželsko poštno omrežje namreč igra bistveno vlogo pri vključevanju podjetij in državljanov v nacionalno in globalno gospodarstvo ter pri ohranjanju socialne in zaposlitvene kohezije v manj poseljenih regijah.

Ker pa evropska zakonodaja od Pošte zahteva, da deluje tudi v nekomercialnih okoljih, kjer se drugim ponudnikom poštnih storitev to ne izplača, ob tem omogoča državam, da svoja podjetja subvencionirajo, če pri tem nastanejo stroški, ki so večji od prihodka. Direktiva za povračilo stroškov predvideva dva načina – prek subvencije iz javnih sredstev ali prek kompenzacijskega sklada, ki stroške razdeli med vse izvajalce univerzalne poštne storitve v državi.

V Sloveniji se je zakonodajalec odločil za drugo navedeno rešitev in v Zakonu o poštnih storitvah predpisal oblikovanje kompenzacijskega sklada, ki naj bi ga ustanovila in upravljala Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS). Do danes kompenzacijski sklad ni bil oblikovan oziroma ustanovljen.

Na Akosu poudarjajo, da za zdaj niso imeli podlage za ustanovitev sklada. Pošta Slovenije je doslej pri agenciji vložila tri vloge za izplačilo nadomestila za obveznost izvajanja univerzalne poštne storitve, vendar še ni bilo ugotovljeno, da bi obveznost izvajanja univerzalne poštne storitve družbi povzročila neto stroške. Tako se vprašanje obstoja drugega pogoja za upravičenost do nadomestila, tj. vprašanje nepravičnosti finančnega bremena, še ni zastavilo in še ni bilo predmet presoje. "Šele v primeru, če sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ima agencija podlago za ustanovitev kompenzacijskega sklada. Drugačno postopanje bi bilo nepravilno in nezakonito," so za STA poudarili na Akosu.

Pošta: "Sklad ni primerna rešitev za slovenski prostor"

"Ne glede na to, da v desetih letih kompenzacijski sklad ni zaživel v praksi in se vanj ne vplačuje, pa je bistveno, da za Slovenijo kompenzacijski sklad nikakor ni ustrezna rešitev povrnitve morebitnega neto stroška izvajalcu univerzalne poštne storitve," opozarjajo na Sindikatu poštnih delavcev. Kot pojasnjujejo, je rešitev s kompenzacijskim skladom primerna za članice EU-ja, kjer na nacionalnem trgu uspešno deluje več izvajalcev, ki imajo svojo distribucijsko mrežo in vsaj v delu države izvajajo vse faze prenosa pošiljk. Tega v Sloveniji ni, saj je Pošta edina izvajalka univerzalnih poštnih storitev v pravem pomenu besede, ki storitve vsaj petkrat na teden nudi na celotnem ozemlju države.

"Zelo poenostavljeno povedano to pomeni, da bi Pošta Slovenije pomoč oz. nadomestilo izplačala sama sebi," so predvideno rešitev komentirali na Pošti Slovenije, kjer se strinjajo z vsebino predloga sindikata, ki se zavzema za to, da bi se morebitni neto stroški za izvajanje univerzalnih storitev krili iz državnega proračuna.

Gospodarsko ministrstvo ne vidi razlogov za spremembe

"Naše politične stranke v javnosti rade priznajo, da je Pošta Slovenije 'zgrešila poslanstvo' in zato krivijo vodstvo podjetja, ob tem pa ne uvidijo, da je izvajanje tržnih storitev Pošte Slovenije tisto, s čimer Pošta sama nadomešča stroške, ki so večji od prihodkov pri izvajanju nekomercialnih storitev, čeprav bi morala te stroške kriti država, ki izvajanje javne storitve tudi zahteva," opozarja Grižinič.

V nasprotju s sindikatom, vodstvom Pošte in ostalih socialnih partnerjev so na gospodarskem ministrstvu za STA pojasnili, da nimajo argumentov in razlogov za preoblikovanje zakona v delu, ki določa izvajanje univerzalne poštne storitve. Po njihovih besedah je izvajalec upravičen do nadomestila, a je Akos lani zavrnil zahtevek Pošte Slovenije za leto 2017, potem ko je po preučitvi vseh relevantnih okoliščin ugotovil, da družbi z izvajanjem storitve ni nastal nepravičen strošek. Ker se razmere na trgu poštnih storitev v zadnjih letih bistveno spreminjajo, bi lahko v prihodnjih letih izvajanje teh storitev Pošti Slovenije dejansko priznali kot nepravično finančno breme. Vendar pa bi se takrat morali odločiti tudi o morebitnem nižanju kakovosti storitve, prilagojeni cenovni politiki poštnih storitev ali prilagojeni zahtevani donosnosti družbe.

Sindikalist Saša Gržinič takšnemu mnenju ministrstva nasprotuje in ga razume kot neodgovornega. Kot v sindikatu razumejo njihov odziv na pobudo, bo šla država v primeru nujnosti pokrivanja neto stroškov zgolj v spremembo ureditve, s katero bo dovolila zapiranje še večjega števila poštnih poslovalnic ali celo zmanjšane frekvence dostave poštnih pošiljk v bolj odročnih krajih. V sindikatu opozarjajo, da se bo to odrazilo v nadaljnjem slabšanju kakovosti poštnih storitev, glavne žrtve pa bodo uporabniki poštnega omrežja.