Janša in Kurz sta se sestala na delovnem zajtrku, ki mu je sledila novinarska konferenca, potem pa se bosta odpravila na plezalni vzpon v Triglavsko severno steno.
Epidemija covida-19, ki je še ni konec, je bila osrednja tema jutranjih pogovorov. "Vprašanje je, kaj nas čaka med hladno sezono. Celotna Evropa se spopada s povečanim številom infekcij, a ne tako velikim številom obolelih ali umrlih kot med spomladansko sezono," je dejal Janša in dodal: "To je verjetno rezultat tega, da smo se nekaj naučili, in predvsem ukrepov, ki jih sprejemajo zdravstvene oblasti." Ob tem je poudaril, da sta se dogovorila tudi za nadaljevanje tesnega sodelovanja v prihodnjih mesecih. "Kot smo se naučili iz spomladanskih mesecev, je še posebej pomembno tesno sodelovanje s sosedami."
Janša je poudaril, da je Avstrija tretji partner v medsebojni izmenjavi blaga in storitev ter prvi tuji investitor v Sloveniji. "Obvestil sem ga, da pripravljamo nekaj debirokratizacijskih ukrepov, zaradi katerih bo Slovenija še bolj ugodna za investicije."
Kurz: Pred nami še zahtevni meseci, a luč na koncu predora je
Kurz je na začetku nagovora poudaril, da je epidemija močno spremenila naš vsakdan. "To je moj prvi dvostranski obisk v tujini od februarja. Mislim, da je tudi to znak zelo dobrih odnosov med državama, četudi v zgodovini ti niso bili tako dobri. Bilateralni obisk je bil v preteklosti nekaj izključno veselega, zdaj pa se začnejo najprej s testi (za novi koronavirus, op. n.). Obiski zdaj potekajo zelo drugače. Zdaj se ne pogovarjamo recimo o darilih, temveč se pogovarjamo, kje in kako bomo odložili maske. Že sam pozdrav je nenavaden. Tu si še vedno sežete v roke, kot smo videli, zato si roke že prej in takoj po tem razkužimo. Skratka, ti protokoli so se močno spremenili in žal bomo morali to ohraniti tudi v prihodnosti, čakajo nas težki meseci. Vidimo že luč na koncu, vendar pa nas čakajo še težki meseci, zato smo veseli, da tako dobro sodelujemo s sosedami."
Omenil je tudi tesno gospodarsko izmenjavo med Slovenijo in Avstrijo, v Sloveniji deluje več kot 1000 avstrijskih podjetij. Posebno pozornost je namenil tudi slovenski narodni skupnosti, s katero po njegovih besedah dobro sodelujejo. "Naš vladni program obsega številne ukrepe, kako bi to sodelovanje še okrepili. Hkrati pa bi bili hvaležni, če bi Slovenija priznala nemško govorečo skupnost v Sloveniji," je dejal Kurz.
Janša je glede urejanja položaja manjšin oz. narodnih skupnosti dejal, da nekaj odprtih vprašanj še ostaja, a je optimističen. "Je nekaj odprtih vprašanj, vezanih na statuse manjšin oz. narodnih skupnosti, ki se bodo lahko bistveno lažje reševala v tem dobrem ozračju, kot kdaj v preteklih desetletjih, ko je bilo to ozračje bistveno manj ugodno."
Tema pogovora je bil tudi bližajoči se vrh EU-ja, kot je dejal Janša, državi delita napore, da se doseže bolj poenoten evropski pristop glede nezakonitih migracij. "Tukaj je Slovenija v zadnjih dneh že podala nekaj iniciativ, kako varovati zunanje meje schengena in kako pomagati državam, ki bodo prve na udaru, na prvem mestu Grčiji, če se bodo razmere zaostrile." Kot je dejal Kurz, je treba najprej zaščititi zunanje meje, medtem ko morajo notranje meje ostati odprte.
Kurz: Zabav v smučarskih središčih gotovo ne bo
Avstrijski kancler je poudaril, da moramo na vseh področjih življenja kljub drugačni realnosti, ki je posledica epidemije novega koronavirusa, skušati živeti čim bolj normalno. "Pomembno je, da imamo po več mesecih znova tovrstne politične obiske. Enako je tudi s šolami, pomembno je, da so znova odprte." Na vprašanje, kakšna bo zimska sezona, ali razmišljajo o zaprtju smučišč, da bi preprečili širjenje virusa, je dejal, da vprašanja odprtja šol in gospodarstva ne želi povezovati, je pa poudaril, da v zimskih središčih letošnjo zimo gotovo ne bo nobenih zabav, kot so sicer običajno. "Zimski turizem in smučanje v Avstriji bosta mogoča, in vse bomo storili, da bo to potekalo na varen način."
Med temami, ki jih je izpostavil Kurz, je bila tudi jedrska elektrarna Krško, a podrobnosti ni izdal, veliko pozornosti pa sta pričakovano namenila temam, povezanim z EU-jem. "Imamo celo vrsto tem, kjer imamo isto stališče. Slovenija in Avstrija se skupno zavzemata, da bi imeli boljšo konkurenčnost EU-uja, potrebujemo tudi močnejši digitalni notranji trg, da bo EU ostal konkurenčnejši v globaliziranem svetu in bo zagotavljal rast in napredek," je poudaril avstrijski kancler.
Ena od tem na bližnjem vrhu EU-ja bodo tudi nezakonite migracije. Kurz je bil znova zelo kritičen do Turčije. "Turčija je nedavno kršila tudi mednarodno pravo v Sredozemlju, po našem mnenju si Grčija zasluži popolno solidarnost. Tu imava (op. z Janezom Janšo) podobna mnenja. Popoldne bova nadaljevala te pogovore. Veseli smo, da imamo dobre bilateralne odnose in v EU-ju delujemo skupaj." Janša je dejal, da z Avstrijo delimo stališče, da je prva stvar, ki jo je treba narediti v EU-ju, da bo problem nezakonitih migracij obvladan, zavarovanje zunanjih meja.
Janša je tudi poudaril, da splošne zaustavitve javnega življenja v prihodnjih mesecih ne bo, ob tem pa izrazil upanje, da smo se v preteklih mesecih kot družba pripravili na drugačen vsakdan.
Po novinarski konferenci sta se Janša in Kurz odpravila na plezalni vzpon v Severno triglavsko steno. Na novinarsko vprašanje, po kateri smeri se bosta odpravila, je Kurz dejal, da je Janša zelo izkušen plezalec, da mu zaupa in da bo več povedal po podvigu.
S Pahorjem o počastitvi 100. obletnice Koroškega plebiscita
Avstrijskega kanclerja je sprejel tudi predsednik države Borut Pahor. Kot so sporočili iz Pahorjevega kabineta, je bila osrednja tema priprave na obeležitev 100. obletnice Koroškega plebiscita. Pahor je ob tem spomnil na nedavno zaznamovanje stoletnice požiga Narodnega doma v Trstu in njegovo vrnitev slovenski manjšini ter dejal, da si želi, da bi tudi v Celovcu pripravili dogodek, ki bi bil enako navdihujoč za odnose med državama in ljudmi. Pozdravil je program avstrijske vlade z ukrepi za izboljšanje položaja narodnostnih manjšin in izrazil upanje, da bodo nekateri izmed teh ukrepov čim prej dobili konkretno zakonsko podobo. Avstrijski kancler Kurz je v pogovoru izrazil iskreno pripravljenost za to.
Predsednik Pahor in avstrijski predsednik Van der Bellen se bosta 10. oktobra 2020 v Celovcu skupaj udeležila obeležitve 100. obletnice koroškega plebiscita. To bo prvikrat, da bosta pri tej obeležitvi sodelovala predsednika obeh držav.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje