Na razstavi so med drugim upodobljeni Pablo Picasso, Henri Matisse, Igor Stravinski, Albert Camus, Simone de Beauvoir, Marilyn Monroe, pa tudi znanstveniki, kot sta zakonca Curie.

Na ogled le na osmih razstavnih prizoriščih
Cankarjev dom je že leta 2002 gostil retrospektivno razstavo Cartier-Bressona, tokrat pa v sodelovanju z umetnikovo fundacijo HCB postavil razstavo stotih fotografskih portretov. Po besedah kustosinje ljubljanske postavitve Nine Pirnat Spahić je razstava pomembna iz več razlogov. Pred ljubljansko postavitvijo je bila na ogled le na osmih razstavnih prizoriščih, med katerimi je bila tudi londonska Nacionalna galerija portretov, prek portretov javnih osebnosti, zlasti umetnikov, ki so zaznamovali 20. stoletje, pa ima tudi velik kulturno-zgodovinski pomen.

Po mnenju direktorice Cankarjevega doma Uršule Cetinski so fotografije posebne, ker so portreti realni, razen Cheja Guevare se skoraj nihče na fotografiji ne smeji oziroma ne smehlja.

Koncept odločilnega trenutka
Eden najprepoznavnejših fotografov 20. stoletja Henri Cartier-Bresson je živel skoraj celo stoletje, med letoma 1908 in 2004. Po besedah Nine Pirnat Spahić je poznan po več zaščitnih znakih: med njimi je leica, ki jo je kupil že v 30. letih preteklega stoletja – od nje se ni nikdar ločil. Zagovarjal je črno-belo tehniko in bil nasprotnik uporabe bliskavice in rezanja fotografij. Pomembna se mu je zdela kompozicija, ki se je je učil še kot študent slikarstva, je naštela kustosinja. Opozorila je še na najpomembnejši znak – koncept odločilnega trenutka.

O Cartier-Bressonu in svojem znanstvu z njim sta spregovorila tudi slovenski fotograf Klavdij Sluban, ki deluje v Franciji, ter umetnik in profesor Matjaž Počivalšek. Suban je poudaril, da je bil umetnik, ki velja za očeta sodobne dokumentarne fotografije in ki je z Robertom Capo, Davidom Seymourjem in Georgeem Rodgerjem ustanovil slovito fotografsko agencijo Magnum Photos, zelo človeški.

Sorodna novica 110 let Henrija Cartier-Bressona: Vse življenje sem se trudil, da bi bil neznan

Suban je s Cartier-Bressonom sodeloval pri projektu z zaporniki, h kateremu ga je sam povabil. Umetnik ga je presenetil s svojo človečnostjo in toplino, ki jo je skrival za aristokratskim videzom in kritičnimi izjavami do ljudi z nazivi. Ko pa mu je dotlej neznanec Suban v elektronskem sporočilu poslal prošnjo, ali bi sodeloval pri projektu z zaporniki, ga je poklical in vprašal: "Kdaj gremo v zapor?"

Počivalšek pa se Cartier-Bressona spomni, kako je bil navdušen nad razstavnim katalogom kiparja Miroslava Zdovca, ki mu ga je pokazal. Vanj je napisal celo svoje posvetilo umetniku.

V CD-ju so pripravili tudi spremljevalni program, v okviru katerega bosta med drugim predavanji Gregorja Pompeta in Janeza Pipana. Upajo, da bodo lahko kljub razmeram zaradi pandemije koronavirusa do konca razstave gostili umetniško vodjo fundacije HCB Agnes Sire.

Razstavo je postavila in grafično oblikovala Katarina Štok Pretnar. Na ogled bo do 31. januarja.