Star sistem ne deluje več, Evropska unija pa se mora premakniti k predvidljivemu in zanesljivemu sistemu. Nov pakt ponuja nov začetek in novo ravnotežje med solidarnostjo in odgovornostjo, je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ni vprašanje, ali bodo članice pomagale, temveč, kako bodo pomagale, je ponazorila.

Nujna reforma evropskega azilnega sistema je v zastoju zaradi spornih migracijskih kvot, ki jih je spomladi 2015 predlagal tedanji predsednik komisije Jean-Claude Juncker. Največji izziv pri snovanju novega pakta je bil tako najti pravo rešitev za opredelitev solidarnosti pri obravnavi prebežnikov.

Pakt temelji na načelu prožne, a obvezne solidarnosti. Solidarnost bo obvezna v primeru resnih pritiskov na azilni sistem članice in v primeru izkrcanja prebežnikov, rešenih na morju. Članice bodo lahko pomagale pri premeščanju prebežnikov, vračanju nezakonitih migrantov ali z operativno podporo, na primer s krepitvijo zmogljivosti na področju azila, sprejema ali vračanja.

Eden bistvenih novih elementov pakta so sponzorstva vračanja nezakonitih migrantov kot alternativa ali dopolnilo k premeščanju. Članica bo morala vrnitev določenega števila oseb zagotoviti v osmih mesecih (v kriznih časih v štirih mesecih), sicer se bo te osebe premestilo na njeno ozemlje, kjer bo nadaljevala postopek vračanja.

Komisija bo določila solidarnostne kvote za vsako članico glede na njeno velikost in gospodarsko razvitost, a bo lahko članica torej izbrala premeščanje, sponzorstvo vračanja ali kombinacijo obojega. Če ne bo dovolj zanimanja za premeščanje prebežnikov, bo lahko komisija s korekcijskim mehanizmom do določene mere "popravila" solidarnost članice. Komisija lahko mehanizem sproži, če se članica odloči, da bo pomagala samo s krepitvijo zmogljivosti, ne pa tudi pri premeščanju ali vračanju, ter če je preostalih ponudb pri premeščanju za 30 odstotkov ali več premalo glede na komisijino oceno potreb.

Predlog predvideva tudi finančne spodbude za premeščanje. Članica bo za premeščeno osebo dobila 10.000 evrov, tudi v primeru sponzorstva za vračanje, če vrnitev ne bo uspešna. Če bo premeščena oseba mladoletna, bo finančna spodbuda znašala 12.000 evrov. Dodatno je predviden prispevek 500 evrov za pokritje stroškov premestitve osebe.

Sorodna novica Dobrodošli (le) mladoletniki brez spremstva: nova migracijska politika Evrope?

Pomemben element novega pakta je tudi nova uredba za pregled prebežnikov z neurejenim statusom, ki naj bi hitro zagotovila ustrezen postopek za obravnavo osebe, ki je prišla v EU, ne da bi izpolnjevala pogoje za vstop. Pregled bo vključeval identifikacijo osebe, zdravstveni in varnostni pregled, odvzem prstnih odtisov in prijavo v zbirko prstnih odtisov Eurodac. Ta pregled bo treba izvesti v bližini zunanje meje v največ petih dneh. Po pregledu bo za vsakega posameznika odločeno, ali gre v postopek pridobitve azila ali v postopek vračanja, na meji ali ne. Članice bodo vzpostavile neodvisni nadzorni mehanizem, s katerim bodo nadzorovale tudi spoštovanje načela, da ne sme biti množičnega vračanja prebežnikov.

Če bo oseba po omenjenem pregledu prosila za azil, bo primer obravnavan na meji, če gre za državljana države z nizko stopnjo priznane mednarodne zaščite, če gre za goljufijo ali zlorabo ali če pomenijo tveganje nacionalni varnosti. Za preostale bo veljal običajni azilni postopek. Azilni postopek na meji ne sme trajati dlje kot 12 tednov. Po novih pravilih bo treba odločitev o vrnitvi izdati sočasno z negativno odločitvijo glede azila. V kriznih časih bo mogoče postopke na meji v povezavi z azilom in vračanjem podaljšati za osem tednov.

Slovenijo moti obvezna solidarnost

Slovenija zagovarja načelo prostovoljne solidarnosti, medtem ko predlog predstavljenega migracijskega pakta temelji na načelu obvezne solidarnosti, je v prvem odzivu na predlog Bruslja za STA povedal govorec zunanjega ministrstva Aleksander Geržina. Pričakuje, da se bodo razprave vrtele predvsem okoli te teme.

Dodal je, da predlog resda še morajo preučiti, a da je Slovenija pričakovala, da bo ta "upošteval pomisleke nekaterih držav, med njimi tudi Slovenije, in bo vključeval bolj uravnotežene predloge", kar pa se ni zgodilo. "Pričakovali smo odmik od koncepta obvezne solidarnosti, ki je že do zdaj razdvajal države članice, a komisija se je odločila drugače, in to ni dobro, saj znova ustvarja delitve," je dejal Geržina. To tudi ni v skladu s stališči Slovenije, ki zagovarja načelo prostovoljne solidarnosti, je pojasnil.

Kot je še poudaril, je solidarnost pomembna, na njej konec koncev temelji EU, a vprašanje je, koliko naj bo obvezne solidarnosti, saj ta države trenutno "bolj razdvaja, kot jih povezuje". Poleg tega "je lahko solidarnost mnogo več kot zgolj relokacija" prebežnikov. Za Slovenijo je ključno predvsem učinkovito vračanje prebežnikov, kar je tudi povezano s pomočjo državam, od koder ti večinoma prihajajo.

Rim in Dunaj pozdravila predlog, Budimpešta kritična

Iz držav članic se vrstijo različni odzivi na nov migracijski in azilni pakt. "Migracijski pakt je pomemben korak v smeri prave evropske migracijske politike," je na Facebooku zapisal italijanski premier Giuseppe Conte. Po njegovem mnenju mora Evropska unija povezovati solidarnost z odgovornostjo. Potrebna je namreč varnost tako na področju vračanja migrantov kot premeščanju, je dodal: "Države ne morejo same v imenu Evrope upravljati prihoda in migracijskih tokov."

Avstrijska ministrica za evropske zadeve Karoline Edstadler je prav tako pozdravila predlog fleksibilne solidarnosti. Ob tem je zagotovila, da Avstrija ne namerava sprejeti nobenega begunca več: "Vsaka država članica mora prispevati svoje, ampak samo tam, kjer lahko, in na način, ki je sprejemljiv." Po njenem mnenju je dobro, da je omogočeno, da države pomagajo tudi s pomočjo na kraju samem, ne le s sprejemanjem prebežnikov.

Madžarska vlada je ob tem sporočila, da ostaja njeno stališče do begunske politike nespremenjeno. "Medtem ko Madžarska ne podpira obveznega premeščanja, brani skupne meje in pričakujemo, da bomo dobili enako mero podpore od drugih držav schengena pri varovanju zunanjih meja," je sporočil govorec madžarske vlade Zoltan Kovacs.

Po italijanski zavrnitvi ladja na poti v Marseille

Medtem je ladja Alan Kurdi nemške humanitarne organizacije Sea-eye, na krovu katere je 125 prebežnikov, ki so jih rešili v Sredozemskem morju, na poti v Marseille. Proti pristanišču na jugu Francije pluje, potem ko Italija ni želela sprejeti prebežnikov, je sporočil Sea-eye. "K temu koraku nas je prisilila nedejavnost italijanskih in nemških oblasti," je dejal vodja organizacije Gorden Isler. Po navedbah je tudi Malta zavrnila prošnjo, naj sprejme rešene prebežnike.

Posadka ladje Alan Kurdi je pred obalo Libije pretekli konec tedna rešila skupno 133 prebežnikov. Na italijanskem otoku Lampedusa jih niso želeli sprejeti. Italijanska obalna straža je v torek sicer zaradi slabega zdravstvenega stanja z ladje sprejela dve ženski, moškega in pet otrok. Najmlajši otrok je imel le pet mesecev.

V organizaciji Sea-eye še ne vedo, ali bodo v Marseillu sprejeli prebežnike. "A verjamemo v podporo francoskega ljudstva in da ne bodo pustili, da Alan Kurdi obtiči pred Marseillem," je dejal Isler. Pojasnil je še, da bo ladja plula mimo več pristanišč na Sardiniji, Korziki in Franciji, kjer bo posadka lahko zaprosila za pomoč v morebitnih nujnih primerih.