Potem ko so morali v letu novega koronavirusa tudi številni mednarodni sejmi vizualne umetnosti svoj program premakniti na splet, če niso bili že odpovedani oziroma prestavljeni v naslednje leto, je dunajska manifestacija sodobne umetnosti v večji meri program uresničila na stalni lokaciji Marx Halle.

Letos je na sejmu sodelovalo 65 galerij iz 16 držav, med temi sta bili tudi dve slovenski – Ravnikar Gallery Space in P74.

Program sejma je bil prilagojen omejitvam in izrednim razmeram, kar pa po besedah direktorice Ravnikar Gallery Space, Piere Ravnikar, ni ošibilo vzdušja. "Osebno se mi je obisk zdel odličen, glede na trenutno situacijo in glede na to, da je Dunaj kot mesto na rdečem seznamu sosednjih držav. Posledično je bil odziv mednarodne zainteresirane in strokovne javnosti vseeno slabši, so pa organizatorji sejma pokazali aktivnejšo voljo, da skozi različne prizme (kot so javna vodstva) predstavijo čim večji spekter galerij (ženske umetnice in galeristke, vzhodnoevropske galerije, kako začeti zbirati sodobno umetnost in podobno)," opaža. "Seveda, samo čas pa bo pokazal, kako bo nova normalnost vplivala na našo prihodnost, na vse nas, male in velike."

Zanimali so jih naši avtorji
Razmeroma mlada, komaj tri leta delujoča galerija se na dunajskem sejmu predstavlja drugo leto. In če je lani še preizkušala teren, so bile letošnje izkušnje nad pričakovanji, pravi Piera Ravnikar. "Stiki, ki smo jih ustvarili lani, se počasi, a vztrajno nadgrajujejo. Opaziti je novi val, aktivnejši interes javnosti in zbirateljev, ki so letos galeriji namenili pomembno mesto in čas." Predvsem so veseli dobrih medgeneracijskih odzivov in da so si obiskovalci ne glede na trenutne razmere, ki nam zaradi covida-19 v veliki meri spreminja življenja in tovrstno izkušnjo umetnosti, vzeli čas za poglobljen pogovor. "Zanimali so jih naši avtorji," doda.

Lani se je galerija predstavila s tremi, letos s štirimi umetniki: na Dunaj sta se vrnila Simon Kocjančič in Maja Babič Košir, ki so jo predstavili v sklopu online razstavne edicije Z series (to je kurirala Francesca Gavin). Ob njima so še Nevena Aleksovski, Helena Tahir in Radovan Kunić – slednji je med drugim tudi prvi mednarodni umetnik, ki ga galerija dejavno zastopa.
"Želeli smo predstaviti najnovejše, zato smo se spogledovali z aktualno produkcijo avtorjev, ki jih galerija tudi uradno zastopa. Na sejmu smo tako predstavili najnovejša dela letošnjega leta, edino triptih Poetika otroštva umetnice Helene Tahir je zgodba iz leta 2016," pove Piera Ravnikar.

Oko za oko
Kocjančič, ki se v svojem slikarstvu posveča predvsem abstrakciji, na kateri na barvno brezprostorje polaga nedefinirane forme, je skoraj sočasno svoje delo predstavil v artist run space Hoast, s čimer so želeli dodatno opozoriti na umetnikovo in galerijsko prisotnost v mestu. Razstava Oko za oko (An Eye for an eye), na kateri se predstavlja z avstrijskim umetnikom Georgom Frauenschuhom, je bila zamišljena kot spremljevalni program viennacontemporary. "Pomembno se mi zdi, da se stvari povezujejo, spremljajo, in da posamezniki, ki se zanimajo za dela naših umetnikov, s tem dobijo dodatne možnosti vpogleda v aktualno produkcijo, ki jo galerija predstavlja," pove Piera Ravnikar.

Z odzivi na sejmu so v galeriji zelo zadovoljni. Ti so nad pričakovanju v primerjavi z lanskim letom, pravi direktorica. Zanimanje se je pokazalo za vse predstavljene umetnike, sejem pa so zapustili s prodajo del Simona Kocjančiča, Radovana Kunića in Nevene Aleksovski.

Že čez nekaj dni čaka galerijo najprej sejem SWAB Barcelona, kjer bodo v okviru razstave SWAB na papirju kuratorke Caroline Diez Cascon predstavili najnovejšo serijo Love letters Maje Babič Košir. "Zavedamo se, da je prisotnost na referenčnih mednarodnih sejmih ključna, ob tem pa se zavedamo nujnosti krepitve, širitve in poglabljanja le-tega."

Usmeritev v mednarodni prostor
Ravnikar Gallery Space, ki je med koronakrizo ostala brez svojih prostorov na Prešernovi cesti v Ljubljani, čaka ob vrnitvi s sejmov novo poglavje. V načrtu je, da proti koncu leta odprejo mednarodni rezidenčni in galerijski prostor, kjer bo še več poudarka namenjenega mednarodni promociji in distribuciji domačih avtoric in avtorjev. Usmerili se bodo v aktivno prisotnost na mednarodnih sejmih, rezidencah, samostojne in skupinske razstave itd.
V sodelovanju s projektom Everybody Needs Art (ENA) mladega kuratorja Petra Bencze iz Budimpešte bodo prihodnje leto organizirali prvo mednarodno izmenjavo dveh glavnih mest bližnje regije, kulturno srečanje med Ljubljano in Budimpešto. Zatem bosta sledili dve samostojni razstavi na Dunaju in Zürichu. Na uspešnih praksah izmenjav želijo graditi dolgoročno, zato za leto 2022 že pripravljajo sodelovanje med Ljubljano in Portom, natančneje s Fakulteto likovnih umetnosti Porto in Oficino Araro.

P74: Tri desetletja skozi delo treh ustvarjalcev
Če je Ravnikarjeva galerija na Dunaju, kot to počne tudi v Ljubljani, v središče postavila mlado podreprezentirano umetnost, je druga sodelujoča slovenska galerija, veteranka P74, stavila na že uveljavljene ustvarjalce. Svoje že 12. sodelovanje na viennacontemporary je gradila na ustvarjalcih, ki predstavljajo generacije 70., 80. in 90. let prejšnjega stoletja ter v svojem delu poudarjajo kompleksne socialne in politične odnose: Mileno Usenik, kolektiv Laibach Kunst in Tadej Pogačar.

Umetnost 70. let predstavlja Milena Usenik, ki je med letoma 1971 in 1976 uvedla inovativno združevanje principov optične umetnosti in principov poparta, ko zanje na jugoslovanskem likovnem prizorišču ni bilo zares posluha, zato pa v zadnjih letih dobiva to poglavje slovenske umetnosti pripadajoče mu ovrednotenje.

Sorodna novica Laibach Kunst: umetnost, ki je še po 40 letih neopredeljiva in enigmatična

Osemdeseta leta je povzel mednarodno prepoznaven kolektiv Laibach Kunst (delovanje skupine je do 2. novembra pod naslovom RE : KONS : TRUKT.na ogled tudi v prostorih galerije v Ljubljani). Večmedijski kolektiv, ustanovljen prav ob vstopu v novo desetletje, je kariero začel z likovnim ustvarjanjem, ime Laibach in njihovi propagandni manifesti pa so vzbudili številne debate o njihovem umetniškem ter političnem pozicioniranju. Kolektiv v svojem delu s strategijo retro avantgarde kreativno prevprašujejo metode citiranja, prisvajanja in avtorskih pravic.

Desetletje 90. let zastopa Tadej Pogačar, ustanovitelj in direktor muzeja sodobne umetnosti P.A.R.A.S.I.T.E.. Virtualno organizacijo, ki jo uporabi kot kritični model za analizo sistemov in njihovih institucij, je ustanovil leta 1993. Izumitelja novega parazitizma, ki je v svojem delu bližje kulturnemu oziroma socialnemu aktivistu kot avtorju avtonomnih umetniških del, zanima nedoločnost in transformativnost dominantnih družbenih sistemov.

Galerija P74 se je predstavila v sekciji Exploration (Raziskovanje), ki jo kurirata Elisa R. Linn in Lennart Wolff. Prisotna pa je bila tudi v spletni sekciji Z - section, kjer so predstavljena dela skupine Small but dangers.