Da je to nevarno obdobje za slovensko zdravstvo, ki je "varnostna mreža" za prebivalstvo, ki zboleva tako za covidom kot za drugimi boleznimi, je v pogovoru za Odmeve poudaril direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik Aleš Rozman.

Meni, da bo število okuženih naraščalo vsaj še od 10 do 14 dni: "Nekje sredi meseca pričakujemo 200 hospitaliziranih, konec meseca pa potrebo po 300 posteljah v bolnišnici."

Treba bo poiskati nove postelje, kar pa pomeni odpoved rednih programov, je opozoril. "Dobili smo navodila, naj v vsaki bolnišnici sestavimo seznam tistih kritičnih bolezni, ki ne morejo čakati, so bolj nevarne kot covid-19 in imajo večjo umrljivost. Tiste, ki se lahko za nekaj časa odložijo, čeprav so za bolnika tudi neprijetne, pa bomo morali začeti odlagati," je dejal v pogovoru z voditeljico Tanjo Starič.

Osem ljudi priključenih na respiratorje

Do zdaj je kot dan z rekordnim številom okužb veljal 1. oktober, ko so jih odkrili 239. Novi neslavni rekord je bil tako dosežen v torek, ko je bilo rekordno tudi število testiranj – opravili so jih 3998. Delež pozitivnih testov je že 8,9 odstotka.

Zaradi koronavirusne bolezni v torek ni nihče umrl. V bolnišnicah je osem ljudi priključenih na naprave za umetno predihavanje.

Aktivnih okužb v državi je 2426.

Okužbe izvirajo tudi s praznovanj

Okužbe strmo naraščajo in tudi če država danes uveljavi strožje preventivne ukrepe, se bo to na številu okužb poznalo šele v od 10 do 14 dneh, je Rozman opozoril že na dopoldanski vladni novinarski konferenci: "Voditi epidemijo je tako kot voziti tank. Če danes obrnemo volan, bo volan šele čez teden, štirinajst dni obrnil smer."

Viri okužb so večinoma lokalnega izvora, le dva sta bila prenesena iz tujine, je poudaril vladni govorec Jelko Kacin. Po besedah direktorja Golnika Rozmana so izvori okužb zasebna druženja, zabave. "Po raznih lokalih zvečer, ko se ključavnica obrne, v notranjosti ostajajo večje družbe kot zasebno druženje," je dodal.

Kacin pa je opozoril, da se še vedno dogajajo večji dogodki v zasebni organizaciji. "Na najbolj prizadetem Koroškem so se dogajale poroke s 150 udeleženci. Od tam prihajajo velike nevarnosti in noben poziv, ki smo ga izrekli, ne pade na plodna tla. Kot da medijev v nekaterih predelih Slovenije ne poznajo," je opisal.

Zmanjkuje postelj v bolnišnicah, poziv k ukrepanju domov za starejše občane

Skrbi jih predvsem naraščanje števila bolnikov, ki so sprejeti v bolnišnice. Presegli so 70 odstotkov kapacitet, ki jih lahko namenijo oskrbi bolnikov s covidom-19, ne da bi to vplivalo na preostale dejavnosti. Samo na infekcijski kliniki v Ljubljani je zasedenih 35 postelj – 25 na navadnem covidnem oddelku, deset jih je na intenzivni negi. Zagotoviti skušajo dodatne postelje, a zaradi tega so se znova začele podaljševati čakalne dobe za druge bolezni.

Problem ni pomanjkanje postelj in respiratorjev, temveč predvsem zdravstvenega kadra. "Težko je predvideti, kje se bo pojavil okužen bolnik, ki bo simptome razvil šele po tistem, ko bo že nekaj dni na oddelku in bo v tem času že raznašal virus na osebje in druge bolnike," je dodal Rozman.

Ker zmanjkuje zmogljivosti, je Rozman pozval domove za starejše občane, naj začnejo pripravljati rdeče cone, da bodo lahko v njih obravnavali stanovalce, ki imajo blago klinično sliko. "Smo blizu trenutka, ko tistih, ki nimajo simptomatike, ki bi zahtevala bolnišnično zdravljenje, ne bomo mogli več premeščati v bolnišnice."

UKC LJ: Povprečna ležalna doba bolnika s covidom je bila v prvem valu 16,4 dneva

V ljubljanskem UKC-ju, kjer je bilo danes zjutraj hospitaliziranih 52 bolnikov s covidom-19, med njimi 12 na negovalnem oddelku, poudarjajo, da so že na meji zmogljivosti. Glede na dogovor bolnišnic pričakujejo, da bo bolnike s covidom sprejemalo več regijskih zdravstvenih ustanov.

Trenutne zmogljivosti so zagotavljali brez večjih krnitev rednega programa, a se zaradi nadaljnje rasti števila okuženih z novim koronavirusom pripravljajo na vnovično krčenje drugih dejavnosti.

Število postelj bodo prilagajali potrebam tako kot v prvem valu, ko so se v času največjega števila bolnikov s covidom zapirali drugi oddelki. Na začetku aprila, ko je bilo v bolnišnici 59 bolnikov, so pripravili postelje za največ 70 bolnikov. Povprečna ležalna doba bolnika s covidom je bila v prvem valu 16,4 dneva, so zapisali.

Sorodna novica Črno na Koroškem razglasili za ogroženo območje, a to ne pomeni omejitev gibanja

Covidni oddelek tudi v šempetrski bolnišnici

V stari stavbi šempetrske bolnišnice bodo do konca tedna uredili poseben oddelek za bolnike s covidom-19, ki bo lahko sprejel do 15 bolnikov. Bolnišnica spada v drugi red slovenskih bolnišnic, ki morajo po navodilih ministrstva za zdravje urediti take oddelke. Do nedelje so v šempetrski bolnišnici skrbeli za osem oskrbovancev doma starejših občanov iz Šiške v Ljubljani, še prej pa za oskrbovance doma v Murski Soboti, ki so bili sicer okuženi, niso pa zboleli. Nameščeni so bili v zgornjem nadstropju stare bolnišnice, ki ima za sprejem takih bolnikov tudi poseben vhod.

V ponedeljek so začeli prenovitvena dela in na negovalnem oddelku bi lahko postavili od deset do 15 postelj, po potrebi ga bodo lahko tudi še nekoliko širili. "Vendar bo treba v ta namen preseliti oddelek ortopedije. To bi bila začasna rešitev, saj sem prepričana, da 15 postelj ne bo dovolj na oddelku za bolnike s covidom-19," je povedala strokovna direktorica šempetrske bolnišnice Dunja Savnik Winkler.

Dispečerska služba, ki bi spremljala zasedene zmogljivosti

Direktor bolnišnice na Golniku Aleš Rozman je ob tem poudaril, da si želijo, da bi ministrstvo direktorjem bolnišnic jasneje povedalo, koliko postelj naj pripravi posamezna bolnišnica in kje se bodo dogajale ključne dejavnosti, ki ne morejo čakati. "Potrebujemo neko dispečersko službo, ki bo imela sprotne podatke, da bodo bolnika, ki bo odkrit, odpeljali v najbližjo bolnišnico. To zdaj poteka po dolgih telefonadah po raznih koncih Slovenije." Dodal je še, da naj bi se rešitev v tej smeri sicer že pripravljala.

Bi pomanjkanje zmogljivosti v bolnišnicah lahko reševali tudi z vojaško bolnišnico Role 2?

Ta že stoji v Ljubljani – postavili so jo marca, takoj po razglasitvi epidemije. Sprejela bi lahko do 140 bolnikov, tudi nekaj težjih. S tem bi povečali število postelj, ostala pa bi glavna težava – pomanjkanje zdravstvenih delavcev.

Obrambni minister Matej Tonin pravi, da je zdravljenje bolnikov v vojaški bolnišnici zadnja možnost, je za TV Dnevnik poročala Metka Majer.

Ali bo bolnišnica Topolšica postala osrednja bolnišnica za covid-19?

Še vedno pa poteka analiza bolnišnice Topolšica, ki naj bi postala osrednja bolnišnica za zdravljenja bolnikov s koronavirusno boleznijo. Konkretnih dogovorov o tem, od kod naj bi zdravniki in preostalo osebje prihajalo, po Rozmanovih besedah še ni. "Pripravljajo se zakonske podlage, na podlagi katerih bo mogoče premeščati osebje iz ene bolnišnice v drugo. Tukaj moramo računati na to, da vsi ne bodo pripravljeni na takšne spremembe," je dodal.

Tudi če bo Topolšica vzpostavljena kot osrednja bolnišnica za covid-19, po njegovih pojasnilih ne bo mogla biti edina bolnišnica, ki bi zdravila te bolnike, saj imajo premalo postelj.

Da s Topolšico potekajo pogovori o ureditvi covidne bolnišnice s 100 posteljami, je med obiskom Koroške potrdil tudi minister Gantar. Če se bo to zgodilo, bi tam potrebovali dodatno kadrovsko pomoč, vsekakor pa bi bila ta potrebna v primeru intenzivnega zdravljenja, je ocenil minister.

Vsebinsko lahko dejavnosti Bolnišnice Topolšica prevzamejo tudi druge bolnišnice, je dodal. Tudi o tem se je minister danes pogovarjal s predstavniki slovenjgraške bolnišnice, kjer so po njegovih besedah tudi pripravljeni na to.

V Slovenj Gradcu trenutno v t. i. rdeči coni na internem oddelku zdravijo štiri bolnike s covidom-19, na voljo je deset postelj, ni pa v tej bolnišnici predvideno intenzivno zdravljenje bolnikov s covidom-19, saj za to nimajo na voljo kadra in zmogljivosti.

Tam je trenutno okužba z novim koronavirusom potrjena pri osmih zaposlenih, karantena pa je odrejena 14 zaposlenim. Trenutno večjih zapiranj dejavnosti ne predvidevajo, zaščitne opreme imajo dovolj za tri mesece, je povedala v. d. direktorja bolnišnice Alenka Jezernik Skudnik.

Bolezen med zdravstvenim kadrom

Kot dodatna težava se ob zasedenosti bolnišničnih postelj kaže širjenje okužb med zdravstvenimi delavci tudi drugod. Praviloma do okužb ne prihaja na delovnem mestu, ampak v zasebnem času.

"Ves čas smo pričakovali, da bodo težave predvsem na urgenci, a virus se je pojavil med zdravniki in medicinskim osebjem, zato se zapirajo celotni oddelki," je na tiskovni konferenci opozoril Rozman.

Osebje ima navodila, da dela pod strogimi varnostnimi pogoji. "Svetujemo jim, naj se odgovorno vedejo tudi v prostem času, naj ne pijejo skupaj kave, naj se ne vozijo na delo v istih avtomobilih. V zdravstvu smo trenutno v zelo težki situaciji. Pozivam vse, da se držite vsega tega, kar priporočamo že mesece," je dodal.

Okužbe po občinah

Največ okužb so v torek odkrili v Ljubljani (60), sledi Kranj s 15 novimi okužbami, v Mariboru jih je bilo odkritih 13, 11 jih je v Novem mestu, 10 v Velenju, 9 v Kamniku, v občinah Domžale, Jesenice, Grosuplje, Šentjernej so jih našteli 8. Nove okužbe so sicer potrdili v kar 116 občinah, kažejo podatki sledilnika za covid-19.

80 novookuženih je starih od 45 do 54 let, 70 pa jih je v starostni skupini med 35 in 44 leti. Dve okužbi so odkrili med otroki, mlajšimi od štirih let, devet novookuženih je starejših od 85 let.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Nove okužbe v domovih za starejše občane

Nove okužbe so odkrili tudi med varovanci in zaposlenimi v domovih za starejše občane. V Centru za starejše Murska Sobota so tako v torek potrdili nove okužbe pri treh stanovalcih in dveh zaposlenih. Tako imajo skupaj 29 okužb z novim koronavirusom, od tega je okuženih 11 zaposlenih in 18 stanovalcev. Dva stanovalca sta nameščena v bolnišnici Murska Sobota, preostali stanovalci z okužbo pa so v rdeči coni, medtem ko so zaposleni v karanteni.

V Domu za varstvo odraslih Velenje so v ponedeljek zvečer izvedeli, da je bila na testiranju za covid-19 pozitivna ena njihova sodelavka, ki pa v zadnjem tednu dni zaradi dopusta ni bila v službi. V torek so tako odvzeli brise vsem zaposlenim, ki so bili v stiku z okuženo, a so bili vsi izvidi testov negativni.

Sorodna novica Od četrtka omejitev zbiranja do 10 ljudi javno in zasebno, strežba le za mizami

V Domu Petra Uzarja Tržič so bili s sobote na nedeljo obveščeni, da je uporabnica pomoči na domu pozitivna na koronavirusno bolezen. Že v nedeljo so dva zaposlena, ki sta bila v stisku z obolelo, umaknili iz delovnega procesa. V ponedeljek so ju testirali in eden od testov je pozitiven. Nato so testirali še vse zaposlene in uporabnike, ki so bili v stiku z okuženim, a so bili izvidi testov negativni.

V Varstveno-delovnem centru Zagorje ob Savi sta okuženi dve zaposleni osebi v upravi in en uporabnik dnevne enote, vsi se dobro počutijo in so doma. Zagorsko dnevno enoto so po besedah direktorice Špele Režun zaprli, da zavarujejo vdor v enoto bivanja, ki je v isti stavbi, zanjo pa ne morejo ločiti čistih in nečistih poti. Zato si čim prej želijo prizidka, s katerim bi to uredili.

Obvezni razkužilniki v večstanovanjskih stavbah

Vlada se skuša naraščanju števila okužb izogniti s svežnjem ukrepov. Upravniki večstanovanjskih stavb morajo od danes naprej poskrbeti za namestitev razpršilnikov za razkuževanje rok. Po vladnem odloku morajo biti razpršilniki na voljo ob vhodu v stavbo in ob vhodu v dvigalo.