Poslanci koalicijskih strank v torek na odboru za infrastrukturo, okolje in prostor niso potrdili novele zakona o rudarstvu, ki jo je predlagala Levica. Z njo naj bi prepovedali t. i. fracking oz. hidravlično drobljenje kamnin, ki omogoča pridobivanje nafte in plina iz nekonvencionalnih nahajališč. Hkrati naj bi z zakonsko novelo ustavili vse postopke izdaje dovoljenj za fracking, ki so zdaj v teku. Gre za morebitno pridobivanje zemeljskega plina v Petišovcih pri Lendavi.

Kot je poročal STA, je državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič pojasnil, da vlada predloga zakona v tej fazi ne podpira, ker njegovo ministrstvo že pripravlja novelo zakona o rudarstvu, s katero želi odpraviti pomanjkljivosti glede pravnega položaja imetnikov obstoječih rudarskih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin in izboljšati sistemsko ureditev za učinkovitejše upravljanje z mineralnimi surovinami.

"Zato ni racionalno zakona spreminjati samo zaradi ene problematike, ampak je treba k problematiki pristopiti celovito. Bomo pa predlog poslancev podrobno proučili in ga vključili v pripravo novele zakona o rudarstvu," je dejal in dodal, da naj bi vlada predlog infrastrukturnega ministrstva potrjevala še letos.

Napoved tožbe proti Slovenije

Prepoved frackinga je trenutno precej aktualna tudi zato, ker je britanska družba Ascent Resources prek svojih odvetnikov konec julija obvestila predstavnike slovenske vlade, da je sprožila postopke za začetek tožbe proti Sloveniji pred mednarodnim arbitražnim sodiščem zaradi odločitve agencije za okolje (Arso), da je za fracking na Petišovskem polju treba narediti presojo vplivov na okolje, čemur je po pritožbi pritrdilo tudi upravno sodišče.

Britanski Ascent Resources navaja, da so nekatera dejanja slovenskih pristojnih organov vlagateljem povzročila znatno škodo in predstavljajo kršitve tako prostocarinskega sporazuma z Združenim kraljestvom in EU-pogodbe o energetski listini, med drugim jamstvo, da bodo naložbe deležne poštene in pravične obravnave.

Kot je poročal Dnevnik, si državno pravobranilstvo prizadeva, da bi spor z britanskim podjetjem rešili po mirni poti. Ascent Resources prek svoje hčerinske družbe v Sloveniji deluje v partnerstvu s podjetjem Geonergo (25-odstotni lastnik), ki je v polovični lasti Petrola in Nafte Lendava, podjetja, ki je sicer v popolni državni lasti. Kakšno je stališče Petrola oz. Geonerga do napovedi tožbe proti Sloveniji, ki jo je sprožil njihov britanski partner, še nismo prejeli. Prav tako ne stališče SDH-ja, ki upravlja državno premoženje, v okvir katerega spada Nafta Lendava.

Čeprav naj bi izvajanju frackinga v Sloveniji, vsaj po izjavah v preteklostih, nasprotovala tudi sedanji in nekdanji okoljski minister Andrej Vizjak (SDS) in Simon Zajc (SMC), so koalicijski poslanci v odboru za infrastrukturo, okolje in prostor zavrnili zakonski predlog Levice.

Prepričali jih tudi niso pozivi nekaterih nevladnih okoljskih organizacij, ki so na odbornike DZ-ja naslovile pozive, naj sprejmejo prepoved frackinga.

Opozorila okoljskih organizacij

"Hidravlično lomljenje oz. fracking je okoljsko sporna metoda pridobivanja ogljikovodikov (nafte ali plina). Kot metoda pridobivanje fosilnih goriv fracking prispeva k dodatnim izpustom toplogrednih plinov v državi in pomeni odmik od resnega podnebnega ukrepanja Republike Slovenije. Prepoved frackinga je zato ukrep, s katerim bi Slovenija resnično stopila korak bližje reševanju podnebne krize in razogljičenju v skladu z zavezami Pariškega podnebnega sporazuma," so navedli v Greenpeace Slovenija.

"Fracking ima tudi vrsto drugih negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi (onesnaževanje pitne vode, onesnaževanje zraka, vključno izpusti metana, škodljiv vpliv na krajino in ekosisteme, raba kemikalij, nastajanje nevarnih odpadkov ... ). Zdravje prebivalcev lahko močno ogrozi zlasti vdor škodljivih kemikalij v lokalno okolje, predvsem v vodo, kar je posledica frackinga," so še opozorili glede posledic izvajanje frackinga in poudarili, da so ga nekatere evropske države delno ali v celoti prepovedale na svojem ozemlju, med njimi Francija, Irska, Nemčija in Velika Britanija.

"Pomemben je tudi podatek o lokaciji, kjer se v Sloveniji namerava metoda frackinga uporabljati. Gre za Petišovce, ki ležijo v Prekmurju, na levem bregu reke Mure. Iz študij, ki so jih opravljali v tujini, izhaja, da lahko tracking bistveno vpliva na kakovost življenja na območju, kjer se izvaja. Povzroči lahko škodo lokalnim podjetniškim dejavnostim, ki so odvisne od čistega zraka, vode, zemlje in mirnega okolja, kot so (ekološko) kmetijstvo, turizem, ribištvo in rekreacija na prostem. Vsekakor dejavnosti, ki imajo na območju Prekmurja velik razvojni potencial. Leta 2018 je UNESCO razglasil Biosferno območje Mura, s čimer je bilo naravno bogastvo reke Mure in njen poplavni svet v prepletu s kulturno in zgodovinsko dediščino ter tradicionalno navezanostjo lokalnega prebivalstva na reko prepoznano kot primerno območje za model trajnostnega razvoja," pa so poslance opozorili v društvo Fokus.

Ne fracking, temveč hidravlična stimulacija

Podjetje Geoenergo je na drugi strani v preteklosti že večkrat poudarjalo, da se na Petišovskem polju ne izvaja fracking, kot ga izvajajo v ZDA. Hidravlična stimulacija manjšega obsega pa je bila po njihovih navedbah "od leta 1956 v Petišovcih izvedena že na več kot petdeset vrtinah, pri čemer nikoli niso bili zaznani kakršni koli negativni učinki na okolje in zdravje ljudi".

"Evropske smernice o minimalnih načelih za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov (na primer plina iz skrilavca), pri katerem se uporablja obsežno hidravlično lomljenje, ločujejo med hidravličnim frakturiranjem velikega obsega" in "hidravlično stimulacijo manjšega obsega"; razlike med njima so zelo velike. Obsežno hidravlično lomljenje je namreč opredeljeno kot "vbrizgavanje v vrtino najmanj 1.000 m3 vode na fazo lomljenja oziroma najmanj 10.000 m3 vode v celotnem postopku lomljenja", kar pa je mnogo več kot v primeru dejavnosti na Petišovskem polju. Hidravlična stimulacija manjšega obsega se redno izvaja v naši neposredni bližini, na Madžarskem in Hrvaškem," so navedli v Geoenergu.