Odločitev o prejemnici je komisija za literarno nagrado mira za leto 2020 sprejela soglasno, so sporočili organizatorji po sobotni slovesnosti v ljubljanskem Cankarjevem domu. Komisijo so tokrat sestavljali Petra Koršič kot predsednica, Igor Divjak, Vesna Mikolič, Tatjana Pregl Kobe in Neda Rusjan Bric.

Letošnja nagrajenka z delovanjem v živo in s spremnimi besedili že leta senzibilizira slovenske bralke za vzpostavitev spolno občutljivega odnosa do sedanjosti in obenem neguje ponovno branje preteklosti ter spodbuja izgrajevanja genealogije ženske pesniške pisave na Slovenskem in po svetu.

Dve desetletji literarnega ustvarjanja
Leta 1963 v Ljubljani rojena Barbara Korun je diplomirala iz slovenistike in primerjalne književnosti ter nato poučevala slovenščino na gimnazijah. Nekaj let je delala v slovenskih gledališčih, zdaj ima status samozaposlene književnice. Od izida nagrajenega prvenca Ostrina miline v letu 1999 se dejavno ukvarja z moderacijo literarnih dogodkov, bila je članica uredniškega odbora Nove revije in Apokalipse ter članica PEN-a, trenutno pa je aktivna v Društvu slovenskih pisateljev.

Sorodna novica Barbara Korun: Vmes

Njena četrta zbirka Pridem takoj iz leta 2011 je bila ovenčana z Veronikino nagrado in nagrado zlata ptica za posebne dosežke v poeziji. Korunova je tudi dobitnica dveh italijanskih mednarodnih nagrad – Leandro Polverini (Anzio, 2014) in Regina Coppola (Baronissi, 2016) –, slednjo za kombinacijo literarnih dosežkov in družbenega angažmaja. Njena zadnja, šesta zbirka pesmi Vmes je izšla 2016 in bila nominirana za Veronikino nagrado.

Aktivna prizadevanja za stanovsko solidarnost
Barbara Korun je feministka in aktivna promotorka poezije, ki jo pišejo ženske, ter prostovoljka v slovenskih azilnih centrih. Zadnjih devet let organizira redna mesečna srečanja ob branju poezij slovenskih pesnic Pesnice za pesnice, ki temeljijo na stanovski solidarnosti.

Nagrado mira od leta 2013 podeljuje ženski odbor Slovenskega centra PEN. Odbor redno izpostavlja delo in držo vsaj nekaterih ustvarjalk, intelektualk in aktivistk, ki bi si to zaslužile že zdavnaj oziroma tudi danes s svojim učinkovanjem in ustvarjanjem nedvomno prispevajo k najboljšim dosežkom slovenske književnosti in kulture. Nagrada v tem smislu daje težo ne le izbrani nagrajenki in njenemu opusu, temveč tudi vsem nominirankam, ki izpolnjujejo pogoje za podelitev nagrade.

Za nagrado mira so bile letos nominirane še Nada Marija Grošelj, Jerneja Jezernik, Bogomila Kravos, Ana Roš, Đurđa Strsoglavec, Renata Zamida in Alenka Zor Simoniti. V preteklem letu so z nagrado ovenčali avtorico dramskih predlog, režiserko in igralko Nedo Rusjan Bric.