Tudi profesionalne športnike je epidemija novega koronavirusa precej prizadela, a Blagotinšek ostaja optimist. "Res je, da se epidemiološka slika slabša, a upam, da se sezona z razumnimi odločitvami izpelje do konca," upa Blagotinšek.

"Hrust" iz Arje vasi se bo konec meseca znova vrnil v domovino, saj slovenska reprezentanca s tekmama proti Poljski in Turčiji začenja kvalifikacije za evropsko prvenstvo.

Pandemija novega koronavirusa še kar kroji naše življenje. Kako se vi osebno "spopadate" s to, t. i. novo realnostjo?
Situacija ni rožnata. V našem klubu se zelo trudijo, da bi izpeljali vse tekme v predpisanem sporedu. To sicer ni mogoče, ker vemo, da je na Madžarskem polovica ekip, ki imajo primer okužb ali pa so v karanteni. Spored madžarskega prvenstva se tako sproti dopolnjuje, tako da se poskuša čim več odigrati do konca leta. V Ligi prvakov je položaj malo boljši. Kot vem, z izjemo Szegeda in Zaporožja ekipe nimajo okužb. Res je, da se epidemiološka slika slabša, a upam, da se bo sezona z razumnimi odločitvami izpeljala do konca. V vsakem primeru pa je ta virus še dodaten pritisk na igralce. Tudi če se trudiš, ne moreš misliti samo na rokomet. Ne gre, saj opravimo minimalno en do dva testa na teden.

Vrniva se k (čistemu) športu. Ligo prvakov ste odprli s tremi zmagami: nad Nantesom, Zagrebom in Motorjem. Nekako pričakovano, saj spadate med favorite tega tekmovanja?
Jaz bi rekel, da je začetek v redu. Dobili smo vse tri tekme. Igra še ni na ravni, kot jo mi želimo. Ampak mislim, da jo bomo do konca leta oziroma do decembra, ko imamo Final four (še za lansko sezono, op. p.), stopnjevali. Trenutno smo v dobri formi in zmagujemo tudi v madžarskem prvenstvu. Želim si le, da ostanemo zdravi in da zmagujemo. Sem optimističen. Bomo videli, kaj bo prinesel čas.

Kako ste zadovoljni s svojimi predstavami, igrate večinoma v obrambi, kajne?
Zadovoljen sem. Je pa še vedno veliko prostora za napredek, in to me veseli. Trenutno je taka konfiguracija v ekipi, da večinoma igram v obrambi. Želel bi si tudi več priložnosti v napadu, ker vem, da znam in da lahko igram na visoki ravni.

V sredo prihaja v Veszprem vaš matični klub Celje. Zdi se, da bi bilo vse razen vaše zmage presenečenje.
Vsekakor Celja ne smemo podcenjevati. Vedno imajo dobro ekip, mlado, a s posamezniki, ki so izkušeni. Naš cilj je iti vsako tekmo na zmago. Jaz mislim, da če bo šlo vse po načrtu, ne bi smelo biti presenečenj. Ampak Liga prvakov je posebno tekmovanje, treba je dati vse od sebe. Toda kot sem že rekel, pričakujem zmago.

Domnevam, da ste v rednih stikih z nekaterimi igralci Celja. O čem teče beseda pred tokratnim obračunom?
Še vedno imam prijatelje v Celju. Smo v dobrih odnosih. Beseda teče o marsičem, seveda tudi o rokometu. Je malo zbadanja, a vse v prijateljskem smislu. Ni nobenih zamer, komaj čakam tekmo v sredo.

Koga – poleg vas seveda – vidite kot glavnega favorita za končno zmago v Ligi prvakov?
Težko vprašanje, ker je ta sezona res posebna. Nikoli ne veš. Lahko te v naslednjem tednu doleti test in moraš v karanteno. Forma pade. Za nas profesionalne športnike lahko vsak dan, ki ga preživiš v karanteni brez treninga, veliko izgubiš. Zato je res težko napovedati.

S kom poleg soigralca Slovenca Gašperja Marguča se najbolj razumete?
Slovenska kolonija v Veszpremu se je letos malo zmanjšala. Razumem se z vsemi, ni nobenih razmer. Z vsakim lahko spijem kavo. Imamo homogeno ekipo, nekaj je igralcev iz nekdanje Jugoslavije, tako da je ozračje v redu, vse je super.

Kako ste se sicer navadili na življenje v Veszpremu?
To je že moja peta sezona v Veszpremu. Nimam nobenih težav, razen jezika, ki se ga težko naučiš. Sicer pa življenje ni kaj pretirano drugačno od tistega v Sloveniji. Super mesto, ljudje, navijači. Nimam nobenih pritožb. Je tudi relativno blizu Celja, praktično tri ure do doma, a priložnosti oziroma časa za pot domov ni ravno veliko.

Glede na to da Veszprem leži v bližini Blatnega jezera, se kaj kopate v njem?
Ja, pogosto gremo na Balaton. Po urejenosti je kar primerljivo s Slovenijo oziroma s Portorožem. Posebej območje okrog nam najbližjega Balatonfüreda. Pogosto gremo na kosilo ali kavo, saj je oddaljeno približno 20 minut vožnje. Poleti je zelo fino. Letošnje poletje je bilo izrazito veliko ljudi, ker so zaradi pandemije vsi Madžari letovali doma. Ne bom rekel, da se rad in veliko kopam v Blatnem jezeru, ker morje je le morje (smeh), grem pa rad na plažo, ki so v Balatonfüredu z okolico kar urejene, lahko rečemo tudi, da bolj mondene.

V začetku novembra vas po devetih mesecih znova čaka reprezentančna akcija, začetek kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Zdi se, da bi se morala Slovenija brez težav uvrstiti na prvenstvo?
Čakata nas dve tekmi, s Poljsko in Turčijo. Upam, da bodo vsi fantje zdravi, da se spet dobimo in odigramo dve tekmi. Upam, da jih premagamo. Situacija se iz tedna v teden spreminja, tako da upam, da tekmi bosta. Najpomembneje je, da ostanemo zdravi. Če bomo kompletni, pričakujem dve zmagi.

Kaj počnete, ko ne igrate rokomet? Zasledil sem, da ste študent Inštituta za multimedije (IAM). Kako napreduje študij?
Trenutno študij miruje. Imam še en letnik. Upam, da bom to dokončal. Zdaj, če po resnici povem, nimam niti časa niti volje. Imam pa željo, da to dokončam. Vedno sem rad nekaj počel in ustvarjal. Po koncu športne kariere se mogoče vidim tudi v tem. Sicer pa veliko prostega časa tako in tako ni. Stalno smo v neki karanteni in na potovanjih. Ko ne igram rokometa, grem večkrat na sprehod s psom. Zdaj pa tako prihajajo zimski meseci. Ko prideš s treninga popoldne, je že tema. V prostem času rad pogledam tudi kakšno serijo ali odigram videoigrico.