Na spletu potekajo podobni pozivi tudi v Savdski Arabiji. Iz Libije, Sirije in Gaze poročajo o protestih. "Pozivi k bojkotu nimajo osnove in bi jih morali takoj ustaviti, pa tudi vse napade proti naši državi, ki jih podpirajo skrajne manjšine," se glasi odziv francoskega zunanjega ministrstva na bojkot.

Pretežno muslimanske bližnjevzhodne države je ujezila Macronova izjava, da se karikaturam ne bodo odpovedali.

Sorodna novica Napadalec pred okrutnim umorom pozval dijake, naj mu pokažejo učitelja

Upodobitev preroka Mohameda je v islamu strogo prepovedana. Vendar pa Francija, ki poudarja svojo sekularnost, trdi, da "omejitev svobode izražanja z namenom, da ne bi prizadeli čustev določene skupine, spodkopava enotnost".

Predsednik Macron je v soboto celo tvitnil: "Ne bomo odnehali." Potem ko je ta mesec ocenil, da je islam v svetu "v krizi", in za december napovedal zaostritev zakonodaje o ločitvi države in Cerkve v Franciji.

Pred petimi leti je bil zaradi objave karikature Mohameda izveden teroristični napad na francoski satirični tednik Charlie Hebdo, v dveh dneh je bilo skupno ubitih 12 ljudi. Pred dobrim tednom pa je bil obglavljen profesor zgodovine in geografije, ki je dijakom predaval o svobodi izražanja in jim pokazal sporne karikature.

Erdogan: Macron naj preveri svoje psihično zdravje

Turčija in Pakistan sta Macrona obtožila nespoštovanja "svobode verovanja" in marginalizacije več milijonov muslimanov, ki živijo v Franciji. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v soboto že drugič namignil, da bi moral Macron zaradi politike do muslimanov "preveriti svoje psihično zdravje".

Pakistanski premier Imran Kan je Macrona obtožil "napada na islam, saj ga očitno ne razume". "Predsednik Macron je napadel in prizadel občutke več milijonov muslimanov v Evropi in po vsem svetu," je tvitnil. V Franciji živi približno šest milijonov muslimanov.

Erdogan je medtem Evropo pozval, naj ustavi "kampanjo sovraštva", ki da jo proti muslimanom vodi Macron. Ob tem se je tudi sam pridružil pozivom k bojkotu francoskih izdelkov.

V spor med predsednikoma držav, ki sta na nasprotnih straneh tudi glede turškega izkoriščanja zemeljskega plina v vzhodnem Sredozemlju, konflikta v Libiji ter spopadov v Gorskem Karabahu, se je vključila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Erdoganove izjave je ostro obsodila in izrazila solidarnost s Francijo.

Macrona so podprli tudi premierja Nizozemske in Grčije, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in slovenski premier Janez Janša.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je Erdoganov besedni napad na Macrona v nedeljo označil za nesprejemljivega, Turčijo je pozval, naj ustavi to nevarno spiralo konfrontacije.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je na Twitterju zapisal, da Turčija namesto pozitivne agende izbira provokacije, enostranska dejanja v Sredozemlju in zdaj tudi žaljivke, kar je nedopustno.