Raziskovalci slovenskega društva za morske sesalce Morigenos so oba kita fotografirali in pridobili tudi zračne posnetke obeh živali.

"Na podlagi fotografij hrbtnih plavuti in drugih delov telesa bomo lahko v sodelovanju s kolegi iz tujine ugotavljali, ali sta bila kita že identificirana drugje, zračni posnetki pa bodo omogočili ugotavljanje njunega telesnega stanja," je povedal predsednik društva Tilen Genov.

Na podlagi prvih ocen gre očitno za dve odrasli živali. O tem, kaj ju je pripeljalo v severni Jadran, je težko ugibati, lahko je povezano s premiki njihove glavne hrane, je Genov pojasnil za STA.

Brazdasti kiti se prehranjujejo predvsem z majhnimi rakci in z nekaterimi majhnimi ribami, so pa ti kiti po besedah Genova precej hitre živali. Na severni polobli zrastejo do 22 metrov in pol ter dosežejo težo približno 50 ton. Njihovi vrstniki na južni polobli pa lahko dosežejo celo do 26 metrov dolžine in težo do 80 ton. O teh živalih je sicer še veliko neznanega.

Brazdasti kit je na rdečem seznamu opredeljen kot ranljiva vrsta, vendar trenutno poteka ponovna ocena statusa ogroženosti te vrste v Sredozemlju. "Nova ocena v okviru rdečega seznama še ni končana, a glede na številčnost vrste v Sredozemlju kaže, da bo sredozemska populacija brazdastega kita opredeljena kot ogrožena," je dejal Genov.

Ogroža jih podvodni hrup

Glavne grožnje tej vrsti v Sredozemlju so po njegovih besedah naleti hitrih ladij, podvodni hrup, kemično onesnaženje in mikroplastika. Podvodni hrup, ki izvira predvsem iz ladijskega prometa in rekreativnih plovil, predstavlja veliko težavo predvsem zato, ker so te živali od zvoka odvisne tudi za medsebojno komunikacijo in za iskanje partnerja.

"Pod vodo se zvok širi približno petkrat hitreje kot po zraku. Za živali, ki konstantno živijo v takem okolju, ki zelo dobro prevaja zvok, in ki so hkrati odvisne od tega zvoka, je lahko podvodni hrup velika težava," je dodal Genov.

Sicer pa so v društvu Morigenos ob tem izpostavili odlično sodelovanje z lokalnimi ribiči in dodali, da brez njih v sredo ne bi mogli zbrati podatkov o kitih.

V društvu pozivajo vse, ki so te dni na morju, da jim, če opazijo kite, to čim prej sporočijo na telefonsko številko 031 771 077 in jim tako pomagajo zbirati pomembne informacije o gibanju ter zdravstvenem stanju teh živali. Hkrati lastnike plovil prosijo, da se kitom ne približujejo na manj kot 200 metrov in s tem zmanjšajo morebitni negativni vpliv nanje.

Društvo Morigenos delfine in občasno druge vrste kitov v Tržaškem zalivu in okoliških vodah preučuje od leta 2002. Poudarek njihovega dela je na raziskavah velikosti in razširjenosti populacije, vedenja, socialne in genetske strukture ter vplivov človeških dejavnosti na delfine. Raziskovanje delfinov je pokazalo, da Tržaški zaliv in okoliške vode severnega Jadrana za svoj življenjski prostor uporablja približno 150 delfinov.