Danski inštitut za nalezljive bolezni (Statens Serum Institut) je zaskrbljen, da bi novi sev virusa lahko zmanjšal učinkovitost prihodnjega cepiva. Pri prvih laboratorijskih testih je namreč "pokazal manj odzivnosti na protitelesa", je prejšnji teden dejala Tyra Krause, strokovnjakinja za javno zdravje pri inštitutu.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je poročila z Danske označila za "skrb vzbujajoča". Vendar so obenem poudarili, da so mutacije pri virusih pogoste, za sklepanja o učinkovitosti cepiva pa je še prezgodaj, saj bi bilo treba opraviti še več testiranj.

"Mutacije virusov so običajne. Takšnim spremembam virusa sledimo že od začetka (pandemije, op. a.)," je v petek na tiskovni konferenci v Ženevi pojasnila Marie von Kerkhove, vodja tehničnega odziva na covid-19.

WHO je ob tem v sodelovanju z regionalnimi uradi začel nadzirati biološko varnost na farmah minkov, da bi preprečil nov prenos virusa z živali na človeka.

Sorodna novica V Španiji odredili zakol več kot 90.000 minkov

Med minki so sicer okužbe z novim koronavirusom, ponekod že v prvem valu, zaznali v najmanj šestih državah – na Danskem, Nizozemskem, v Italiji Španiji, na Švedskem in ZDA.

Na Danskem se je z mutiranim sevom okužilo 12 ljudi

Na Danskem so doslej pri 12 okuženih ljudeh odkrili nov, mutiran sev virusa. Skupno so sicer od junija odkrili 214 prenosov SARS-CoV-2 z minkov na človeka, vendar je šlo pri veliki večini prenosov za nemutirano obliko virusa, je Statens Serum Institut objavil v poročilu 5. novembra.

Vseh 12 ljudi se je z mutiranim sevom okužilo septembra v pokrajini Severni Jutlandiji, opazovanja pa so pokazala, da so njihovi simptomi zelo podobni kot pri drugih covidnih bolnikih. Mutirani sev tako naj ne bi bil nevarnejši ali bolj nalezljiv od doslej znanih sevov, na svoji spletni strani navaja WHO.

Okuženi so stari od sedem do 79 let. Osem okužb je povezanih z industrijo vzreje minkov v pokrajini, štiri prenose pa so zaznali v lokalni skupnosti, še piše WHO.

Mutacije naj bi povzročile manjšo učinkovitost obstoječih protiteles

Novi sev, poimenovan "grozd 5" (angl. Cluster 5), vsebuje kombinacijo mutacij oz. sprememb, ki jih doslej še niso opazili. Posledice teh sprememb še niso dobro raziskane, preliminarne ugotovitve pa kažejo, da ima sev "zmerno zmanjšano občutljivost" na protitelesa, navaja WHO.

Vodja danskega inštituta, Kåre Mølbak, je pojasnil, da so zaznali mutacije na t. i. proteinu S, znanem tudi kot "Spike Protein" oziroma peplomer, ki napada in okuži zdrave celice v telesu. Razvijalci cepiv se osredotočajo na onemogočanje tega proteina, zato sev virusa vzbuja tveganje za učinkovitost cepiva, Mølbakove navedbe povzema ameriški NBC News.

Na Nizozemskem mutirani sev zaznali že maja, a ne pri ljudeh

Genetski zapis mutiranega seva virusa, odkritega na Danskem, so po razkritju naložili v javno dostopne baze podatkov. Na podlagi teh so na Nizozemskem ugotovili, da so podobno mutacijo novega koronavirusa pri minkih zaznali že maja.

"Nekoč smo videli podobno mutacijo novega koronavirusa pri minkih v eni nizozemski pokrajini, vendar se sev ni razširil na človeka, celotna populacija minkov pa je bila pobita," je za BBC povedal Wim van der Poel, veterinar z univerze Wageningen.

Danska se je ob tem znašla na udaru kritik, zakaj niso informacij o mutiranem virusu in njegovega genskega zapisa razkrili že prej, poroča BBC. 12 ljudi se je namreč z mutiranim sevom okužilo že septembra, danski inštitut za nalezljive bolezni pa je poročilo objavil 5. novembra.

Vlada odredila zakol celotne populacije

Danska vlada se je sicer hitro odzvala na poročilo inštituta in prejšnji teden odredila zakol celotne populacije minkov. Gre za 15 do 17 milijonov kunam podobnih živalic, ki jih vzrejajo zaradi dragocenega krzna. Danska je ob Kitajski, Nizozemski in Poljski največja proizvajalka krzna minkov na svetu.

Mutirani sev koronavirusa, ki povzroča skrbi med znanstveniki, so sicer pri minkih odkrili le na petih farmah, ki jih je na Danskem skupno več kot tisoč.

"Raje gremo korak predaleč, kot da bi naredili korak premalo v boju proti pandemiji covida-19," je v petek na tiskovni konferenci danski zunanji minister Jeppe Kofold potrdil odločitev o zakolu, ki se že izvaja.

Ob tem je poudaril, da država odločitve ni sprejela zlahka. Industrija je na letni ravni vredna 800 milijonov dolarjev in zaposluje okoli 6000 ljudi. Rejci minkov so ob odredbi zakola organizirali tudi proteste.

Vlada je ob tem tudi odredila karanteno za pokrajino Severno Jutlandijo in prepovedala prehajanje med občinami, zaprli so tudi bare in restavracije.

Opozicija prekinila množični zakol

Danska vlada je zakol odredila pred natanko tednom dni in na več farmah so ga že množično začeli izvajati. Vendar pa je danski parlament zaradi številnih nejasnosti prekinil odredbo manjšinske vlade.

"Na plano prihajajo veliki dvomi, ali je zakol znanstveno utemeljen. Sočasno vlada odvzema vir preživetja velikemu številu ljudi brez zakonske podlage," je bil oster vodja največje opozicijske stranke Venster Jakob Ellemann-Jensen, poroča Guardian.

Danska vlada je medtem v obravnavo že poslala nov predlog zakona, ki predvideva prepoved vzreje minkov v državi do leta 2022 ter finančno nadomestilo za kmetovalce, ki bodo izvedli zakol na svojih farmah do 16. novembra. Vrnili naj bi jim celotno vrednost populacije minkov in tudi vse izgube zaradi zakola, navaja Reuters .

Danski odbor za veterino in hrano se je medtem kmetovalcem opravičil in jih kljub vsemu pozval k zakolu, čeprav jih zakonsko k temu ne morejo prisiliti.

Vodja združenja danskih vzrejevalcev minkov Tage Pedersen pa je pozval kmetovalce, naj kljub pravnim nejasnostim nadaljujejo zakol, ker je industrija tako ali tako uničena.

London poziva k svetovni prepovedi vzreje minkov za krzno

Združeno kraljestvo je medtem že prepovedalo vstop potnikom iz Danske v državo. Britanski zdravstveni minister Matt Hancock je ob tem mednarodno skupnost pozval, naj znova premisli o industriji minkov za krzno in jo prepove.

Nizozemska je medtem že napovedala, da so pospešili zapiranje industrije, sprva napovedano za leto 2024, na prihodnje leto. Francija je naznanila prepoved vzreje minkov za krzno z letom 2025, zgledu bi lahko sledila tudi Poljska, poroča BBC.

Okužbe tudi na Švedskem, veliko poginov v ZDA

Na Švedskem so izbruh novega koronavirusa potrdili na desetih izmed 35 ali 40 farmah minkov, poroča Guardian. "Zakola ne pričakujemo, saj razen živali, namenjenih za razplod, tako ali tako poteka vsakoletni zakol minkov za krzno," je za Guardian dejal vodja ene izmed organizacij za pravice živali Benny Andersson.

Poljska je po informacijah z Danske napovedala, da bodo preverili vsebnost novega koronavirusa med minki in zaposlenimi ter njihovimi družinami, da bi odkrili morebiten mutirani sev. Poljska je še ena velika igralka na trgu krzna minkov, njihova populacija pa je približno za polovico manjša kot na Danskem. Doslej so trdili, da okužb med minki nimajo. Enako trdi tudi Rusija.

Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je sporočil, da so izbruhe okužb s SARS-CoV-2 pri minkih odkrili na najmanj enajstih farmah v Utahu, Wisconsinu in Michiganu.

Ena izmed veterinarskih nevladnih organizacij je pozvala k zakolu, tako zaradi zdravstvenih pomislekov za ljudi kot za blaginjo živali. "Minki so že tako vznemirjeni zaradi nenaravnih bivanjskih razmer, po okužbi pa pred smrtjo doživijo hude bolečine v dihalih," so zapisali v izjavi.

Ministrstvo za kmetijstvo ob tem navaja, da je po ZDA zaradi okužbe poginilo že več kot 15.000 minkov. Zakola sicer ne načrtujejo, ob tem pa pozorno spremljajo okužbe na Danskem. "Verjamemo, da bo izolacija okuženih farm v kombinaciji s strožjimi varnostnimi ukrepi zadostovala," je sporočilo ministrstvo.

Zakaj so minki "boljši" gostitelji od drugih živali?

Novi koronavirus so na minke prenesli okuženi ljudje. SARS-CoV-2 so sicer po prenosu s človeka med drugim potrdili že tudi pri psih, hrčkih, opicah, mačkah, levih in tigrih. Miši in dihurje so okužili namerno, da so proučevali učinke virusa na delovanje organizmov. Simptomi so med živalmi zelo različne – mačke so razvile le malo bolezenskih simptomov, medtem ko minki množično umirajo.

J. Scott Weese, direktor Centra za javno zdravje na Veterinarski šoli Ontario, je za Forbes pojasnil, da sta za to najverjetneje dva razloga – "občutljivost vrste in možnost, da se virus razširi".

Virusi prizadenejo nekatere vrste bolj kot druge. Nekatere živali, kot so krave in prašiči, se zdijo odporne proti covidu-19, druge – vključno z ljudmi, mačkami in minki – pa so bolj ranljive.

Novi koronavirus, ki povzroča covid-19, se veže na receptorje ACE2 na celicah. Vse živali imajo te receptorje, največ jih je v pljučih, zato je covid primarno respiratorna bolezen, pojasnjuje Weese. Vendar se receptorji ACE2 med različni živalskimi vrstami nekoliko razlikujejo, zaradi česar naj bi bile nekatere vrste "boljši" gostitelji kot druge.

Vendar se je koronavirus med minki prijel tudi zaradi življenjskih razmer na farmah, kjer je veliko živali na majhni površini stisnjenih v kletkah. "Če bi 10.000 mačk vzgajali v koloniji, bi bilo tudi med njimi veliko obolelih in neko število poginulih," je za Forbes orisal Weese.

Strah pred mutacijami v drugih živalskih vrstah

Mutirani sev novega koronavirusa, ki se je z minkov vrnil na človeka, vzbuja skrbi predvsem zaradi morebitne neučinkovitosti cepiv, ob tem pa naj ne bi bil nič nevarnejši za ljudi od obstoječih sevov. Vendar je prenos z minkov na človeka sprožil tudi strahove, da bi se lahko podobno zgodilo tudi v drugih živalskih vrstah.

Najbolj črn scenarij je, da bi virus v neki živalski vrsti mutiral in postal bolj nalezljiv in nevarnejši za ljudi. Čeprav je večina mutacij verjetno neškodljivih, se lahko SARS-CoV-2 kombinira z drugim koronavirusom in postane nevarnejši, navaja New York Times.

Strokovnjaki za javno zdravje ne skrivajo, da lahko katera koli živalska vrsta postane rezervoar, ki bi omogočil, da se virus v prihodnosti spet pojavi in okuži ljudi. "Vedno obstaja možnost, da se virus prek živali lahko vrne k ljudem," je za Reuters dejal vodja programa za izredne razmere pri WHO-ju Mike Ryan.

Čeprav WHO ni zavzel jasnega stališča do odločitve Danske, je denimo Marie von Kerkhove poudarila, da je odločitev o zakolu celotne populacije minkov uperjena proti ustvarjanju "novega živalskega rezervoarja virusa".

Hišni ljubljenčki naj ne bi prenašali koronavirusa na ljudi

Minki so pravzaprav prve živali, s katerih so potrdili prenos novega koronavirusa na človeka. Predpostavlja se sicer, da se je tudi prvi prenos zgodil z živali, najverjetneje z netopirja, morda prek še enega vmesnega živalskega gostitelja. Ob tem velja še omeniti, da doslej ni znanih primerov, da bi hišni ljubljenčki koronavirus prenesli spet na človeka.