Svetovni proizvajalec cepiv AstraZeneca poroča, da njegovo cepivo preprečuje okužbo z novim koronavirusom v 62 odstotkih primerov, ko ljudje dobijo dva odmerka v razmiku enega meseca. Podatki podskupine prostovoljcev, ki so dobili najprej polovico odmerka, mesec dni pozneje pa celega, pa kažejo, da je cepivo učinkovito v 90 odstotkih primerov.

V povprečju je tako to cepivo učinkovito v 70 odstotkih primerov, poroča ameriška televizija CNN.

Medtem podjetji Pfizer Inc in Moderna sporočata, da njuni cepivi učinkujeta zoper simptomatične okužbe v 95 odstotkih primerov. Obe podjetji uporabljata podobno tehnologijo, medtem ko ima AstraZeneca drugačen pristop.

Pfizer in njegov nemški partner BioNTech uporabljata nov pristop pri razvoju cepiva, ki uporablja RNA (ribonukleinska kislina) oziroma mRNA (molekule, ki celicam naročijo, kaj naj proizvajajo), ki prenaša navodila od DNK do posameznih celic. Za izdelavo cepiva potrebujejo proizvajalci le gensko zaporedje virusa, ne pa tudi samega virusa. V tem primeru so raziskovalci podjetja BioNTech uporabili mali del genskega zapisa za del beljakovine na površini novega koronavirusa.

mRNA je edini del genskega zapisa, ki ga lahko celice "preberejo" in uporabijo za izdelavo beljakovin. V primeru tega cepiva mRNA celicam v telesu naroči, da proizvedejo določen del beljakovine virusa. Imunski sistem to nato vidi in ga prepozna kot tujka in je pripravljen za obrambo, ko pride do dejanske okužbe.

A cepivo Pfizerja in BioNTecha mora biti hranjeno pri zelo nizkih temperaturah (minus 75 stopinj Celzija), zaradi česar je potrebna posebna oprema za prevoz in hrambo cepiva, še poroča CNN.

Tudi cepivo Moderne temelji na mRNA, ki prav tako celicam naroči, naj proizvedejo beljakovino na koronavirusu. Za to beljakovino znanstveniki namreč menijo, da s časom ne bo mutirala ali se močno spremenila. Koronavirus to beljakovino uporablja, da prime celice, ki jih napada. Moderna uporablja drugačen, nerazkrit način za zaščito mRNA v cepivu, zaradi česar naj bi lahko bila temperatura za njegov prevoz le minus 20 stopinj Celzija, obenem pa naj bi cepivo ostalo stabilno do 30 dni pri temperaturi med dvema in osmimi stopinjami.

Prednost cepiva AstraZenece stabilnost pri višjih temperaturah

Cepivo AstraZenece, ki ga razvija ekipa z britanske Univerze v Oxfordu, je vektorsko cepivo. Uporablja adenovirus, ki povzroči navaden prehlad, da prenese beljakovino s koronavirusa v celice. Ta adenovirus sicer okuži šimpanze, ljudje pa zaradi njega ne zbolijo. Spremenili so ga tako, da se ne replicira, nato pa so ga gensko modificirali, da v celice prinese genski zapis beljakovine koronavirusa.

Gre za cenejši način izdelave cepiva, a počasnejši kot uporaba RNA. To cepivo ostaja stabilno do pol leta pri temperaturah v običajnih hladilnikih, sporoča AstraZeneca.

Tudi proizvajalec Janssen Pharmaceuticals, del podjetja Johnson & Johnson, uporablja adenovirus, a ta okuži tudi ljudi. Gre za genetsko modificirano različico adenovirusa 26, ki povzroči prehlad. Tudi v tem primeru prinaša navodila celicam za izdelavo beljakovine na koronavirusu.

To cepivo je bilo sicer že preizkušeno na trgu. Adenovirus 26 so namreč uporabili za izdelavo cepiva proti eboli, ki ga je julija odobrila Evropska komisija. Gre za cepivo, ki se prejema v enem odmerku, a proizvajalec je začel zadnjo stopnjo preizkušanja dveh odmerkov, saj nekateri podatki kažejo, da dva odmerka ponujata boljšo zaščito.

Ameriško biotehnološko podjetje Novavax za svoje cepivo uporablja nanodelce, podobne virusu, kot osnovo in jih prekrije z gensko modificiranimi deli beljakovine na koronavirusu. Tudi ta pristop je že preizkušen, recimo v primeru cepiva proti hepatitisu B.

Kitajsko podjetje Sinovac je razvilo cepivo CoronaVac, ki uporablja neaktiviran virus, kar je ena starejših oblik cepljenja ljudi. Najprej proizvedejo veliko količine koronavirusa, ga "ubijejo" in spremenijo v cepivo.

Rusko cepivo Sputnik pa je vektorsko adenovirusno cepivo. Uporablja adenovirus 5, ki povzroča prehlad, da prenese genski material za beljakovino na koronavirusu v telo.

Kitajska: Prošnja za odobritev cepiva

Medtem je kitajsko farmacevtsko podjetje China National Biotec Group (CNBG) prvo na Kitajskem zaprosilo za odobritev cepiva za množično cepljenje v tej državi, je za kitajsko tiskovno agencijo Šinhua potrdil direktor matične družbe Sinopharm.

V nasprotju z zahodnimi proizvajalci cepiv doslej Sinopharm ni objavil podatkov o učinkovitosti cepiva proti novemu koronavirusu, poroča nemška tiskovna agencija DPA. So pa v podjetju prejšnji teden zatrdili, da Sinopharm "glede vseh vidikov razvoja cepiva vodi v svetu", čeprav ni objavil kliničnih dokazov o učinkovitosti zdravila.

V okviru sheme cepljenja v nujnih primerih so na Kitajskem doslej cepili že skoraj milijon ljudi, so prejšnji teden sporočili iz Sinopharma. Kot so dodali, ni nobenih poročil o hujših stranskih učinkih, so pa nekaterih sodelujoči v programu cepljenja razvili blage simptome.

Kitajski državni mediji že več tednov poročajo o shemah cepljenja za nekatere skupine prebivalstva, na primer vojaškega osebja in zdravstvenih delavcev, pa tudi diplomatov in zaposlenih v državnih podjetjih. Te skupine prebivalstva cepijo s cepivi, ki še niso končala kliničnih preizkušanj in še nimajo uradne odobritve.

Kitajska razvija štiri cepiva, ki naj bi bila zdaj v zadnji fazi testiranja. Številna testiranja potekajo v tujini, saj je Kitajski uspelo znotraj meja svoje države virus večinoma spraviti pod nadzor. Družba Sinopharm tako testira dve cepivi v Združenih arabskih emiratih, Bahrajnu, Egiptu, Jordaniji, Peruju in Argentini.

Na ljudeh preizkušajo 11 cepiv po svetu

Po podatkih Šole za higieno in tropsko medicino Univerze v Londonu trenutno po svetu potekajo preizkusi 11 različnih cepiv proti covidu-19 na ljudeh.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) medtem sporoča, da se razvija več kot 150 cepiv proti tej bolezni, poroča Al Džazira.

Nekatera izmed njih so že blizu tega, da jih bodo ponudili javnosti, saj končujejo tretjo stopnjo preizkusov na ljudeh. Prva stopnja vključuje preizkušanje na 30 do 50 ljudeh in je namenjena preizkusu varnosti. Druga stopnja je obsežnejša in preverja imunski odziv. Tretja stopnja pa običajno vključuje več deset tisoč ljudi in preverja učinkovitost in varnost cepiva.

Cepiva, narejena v Rusiji in na Kitajskem, so začeli uporabljati še pred tretjo stopnjo preizkusov na ljudeh.

Reuters poroča, da so države po svetu naročile že skoraj 4,4 milijarde odmerkov različnih cepiv. Nekatera podjetja bodo milijone odmerkov začele dostavljati že sredi decembra.

Po podatkih ameriške Univerze Johnsa Hopkinsa je do zdaj zaradi covida-19 umrlo najmanj 1,3 milijona ljudi na svetu, okužilo pa se jih je najmanj 59 milijonov.