60-letni Maradona je po poročanju največjega argentinskega časopisa Clarin umrl za posledicami srčnega zastoja v svoji hiši v mestni četrti San Andres v Buenos Airesu. Tam je živel zadnje dni, potem ko je okreval po operativnem posegu subduralnega hematoma, krvnega strdka v možganih.

Po uspešnem posegu so ga pred 14 dnevi iz bolnišnice odpustili, nato pa pojasnili, da se bo v prihodnjih dneh zdravil zaradi odvisnosti od alkohola.

Vest o njegovi smrti so ob 17.37 po srednjeevropskem času potrdili na Nogometni zvezi Argentine. "Nogometna zveza Argentine prek predsednika Claudia Tapie izraža globoko sožalje ob smrti naše legende Diega Armanda Maradona," so zapisali na Twitterju.

Rekordni prestop v Barcelono, največji uspehi z Napolijem
Diego Armando Maradona se je kot peti od osmih otrok 30. oktobra 1960 rodil Diegu Maradoni starejšemu in Dalmi Salvadora Franci. Odraščal je na obronkih argentinske prestolnice in že v rosnih letih pokazal veliko zanimanja za nogomet. Še pred dopolnjenim 16. letom je leta 1976 debitiral za moštvo Argentinos Juniors. Leta 1981 je z Boco Juniorsi osvojil naslov državnega prvaka, nato pa se je odpravil v Evropo, kjer je za rekordne tri milijone ameriških dolarjev okrepil vrste Barcelone. Z njo je leta 1983 osvojil domači pokalni trojček, nato pa naslednjo sezono prestopil v Napoli, s katerim je na klubski ravni žel največje uspehe. Med drugim je Neapeljčanom pomagal do edinih dveh naslovov italijanskega prvaka v letih 1987 in 1990, leta 1989 je osvojil tudi Pokal Uefa. Pozneje je zaigral za Sevillo, v domovini še za Newell's Old Boys in Boco. Upokojil se je leta 1997.

Z Argentino leta 1986 svetovni prvak
Še večji sloves si je prislužil v kultnem dresu argentinske nogometne reprezentance, s katero je leta 1986 v Mehiki osvojil naslov svetovnega prvaka, potem ko je z rojaki v finalu s 3:2 premagal Zahodno Nemčijo. Na istem turnirju je v četrtfinalu zadel tudi enega najznamenitejših golov vseh časov, 'Hand of god', ki ga je dosegel z roko proti Angležem.

Kopica zdravstvenih težav
Leta 1991 ga je italijanska nogometna zveza suspendirala za 15 mesecev, potem ko so po naključnem testiranju v njegovem vzorcu našli sledi nedovoljenih poživil. Preiskovali so ga tudi zaradi domnevnih mafijskih vezi in ga pozneje v Argentini aretirali zaradi posedovanja kokaina. Leta 1994 so na svetovnem prvenstvu v Združenih državah Amerike v njegovem oddanem vzorcu znova našli sledi mamil in ga izključili s turnirja. Leta 2000 je bil hospitaliziran v Urugvaju zaradi težav s srcem, testi so razkrili čezmerno uživanje kokaina, rehabilitacijo je opravil na Kubi. Leta 2004 je deset dni preživel na intenzivni negi, znova zaradi težav s srcem in dihanjem, nekaj časa se je zdravil celo v psihiatrični bolnišnici, nato pa znova odpotoval na Kubo.

Trener, tudi selektor Argentine
V zadnjih letih se je preizkusil tudi v trenerskih vodah. Med letoma 2008 in 2010 je bil selektor Argentine, nato pa še trener nekaterih (mednarodnih) nižjeligašev. Nazadnje je vodil Gimnasio de la Plata.

Zadnji obisk bolnišnice zaradi hematoma
Nekaj dni po dopolnjenem 60. letu starosti so ga sprejeli v bolnišnici v La Plati, kjer je preiskava pokazala krvni strdek v možganih. Šlo je za subduralni hematom, pri katerem je bila potrebna takojšnja operacija. Poseg je bil opravljen v najkrajšem mogočem času, njegov osebni zdravnik Leopoldo Luque je sporočil, da je bila operacija uspešna. Z javnostjo je v Maradonovem imenu zadnje dni njegovega življenja komuniciral odvetnik Matias Morla.