V ambulanti ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kjer se je bilo mogoče na okužbo s HIV-om anonimno, brezplačno in brez napotnice testirati vsak ponedeljek, so pred epidemijo tedensko testirali od 40 do 50 ljudi, zdaj pa le od 10 do 15 oz. "bolj 10", je na novinarski konferenci pojasnil Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC-ja Ljubljana. Trenutno je testiranje sicer zaradi drugega vala epidemije covida-19 znova ustavljeno.

Kot je opozoril, je testiranje, poleg osnovne preventive, kot je uporaba kondoma med spolnim odnosom, ključno pri obvladovanju pandemije HIV-a oz. aidsa: "Največji vpliv na zamejitev pandemije imata zgodnje testiranje in zgodnje zdravljenje." A zaradi pandemije covida-19 je to "drastično zmanjšano" – med prvim valom so namreč za dva meseca popolnoma zaprli ambulanto za testiranje, saj se je infekcijska klinika spremenila v covidno bolnišnico, a tudi pozneje, od maja do konca oktobra, je bila ta dejavnost okrnjena, je pojasnil, "tako da smo takrat veliko prenaročali, ni pa bilo, kar je najpomembnejše, izpuščanja terapij - po zaslugi elektronskih receptov in dobrih povezanosti z ljudmi, ki živijo s HIV-om".

Že pred drugim valom pandemije so ambulante preselili na drugo lokacijo, na Poljanski nasip, kjer so ambulante zgledno organizirane. Vsaka oseba s HIV-om lahko pride na pregled, je poudaril, večja težava pa so hospitalizacije ljudi, tudi na splošno tistih, ki imajo infekcijske bolezni, je opozoril.

Letos potrjenih 28 novih primerov okužbe s HIV-om, najmanj v zadnjih 10 letih

V Sloveniji s HIV-om uradno živi približno 700 ljudi (704), še od 10 do 15 odstotkov jih za diagnozo ne ve, tako da je skupna številka po predvidevanjih okoli 1000, večino jih vodijo ambulantno. Zadnja leta se je sicer število na novo potrjenih okuženih s HIV-om zmanjševalo, zadnji večji skok je bil leta 2016, ko so se pojavile razne aplikacije za pridobitev partnerja in ko so potrdili 60 novih primerov. Letos so do vključno 20. novembra potrdili 28 novih primerov, kar je šest manj kot lani in najmanj v zadnjih desetih letih. Tudi lanske številke so bile že dobre, saj smo "imeli manj kot dva na novo odkrita primera oseb s HIV-om na 100.000 prebivalcev, kar je najmanj v Evropi".

Prvič po 10 letih spet potrdil HIV pri otroku

Letos so po več kot 10 letih znova HIV potrdili tudi pri otroku, ki se je rodil v Sloveniji in se je okužil od HIV-pozitivne mame. "Žal je to bilo po nepotrebnem," opozarja Tomažič in doda, da se na kliniki že več let trudijo za uvedbo presejalnih testov nosečnic, torej, da bi vsaki nosečnici ponudili to možnost, in "mislim, da bi se večina vseeno odločila za takšno testiranje".

Pri samem zdravljenju HIV-a smo v Sloveniji sicer zelo uspešni, še pojasnjuje Tomažič, saj pri več kot 95 odstotkih ljudi s HIV-om dosežemo nezaznavnost virusa v krvi, nezaznavnost pa pomeni tudi neprenosljivost, poudarja in dodaja: "Te osebe ne prenašajo virusa, niso kužne, kar je čudovita informacija za javnost, saj se teh ljudi, ki se zdravijo, ni treba bati." Opozoril je, da sta po več kot 35 letih "še kako živi stigma in diskriminacija ljudi", ki so okuženi s HIV-om, čeprav je to popolnoma nepotrebno.

A če ni zgodnjega testiranja, se poruši kaskada preventive, poruši se kaskada zdravljenja, "in bojim se, da bo covid-19 vplival na našo epidemijo, da bo spet dobila nov zagon, kar bomo čutili v naslednjem kratko- in srednjeročnem obdobju", je opozoril.

Do konca leta v lekarnah domači krvni testi za HIV

Tudi zato se intenzivno ukvarjajo s samotestiranjem. "Upam, da nam do konca leta uspe uvesti ta test, ki ne bo pretirano drag (okoli 25 evrov), bo na voljo v lekarnah in bo zagotavljal anonimnost," je pojasnil in dodal, da gre za razmeroma dober krvni test, ki ima veliko občutljivost in pa tudi specifičnost, tako da je precej zanesljiv. Poudaril pa je, da je treba pred samotestiranjem upoštevati časovno okno – od tveganega dogodka do opravljenega testa mora miniti šest tednov: "Če se prezgodaj testiramo, je lahko test lažno negativen."

Posamezniki lahko sicer za testiranje prosijo tudi svojega osebnega zdravnika, je spomnil Tomažič. "Že pred mnogimi leti smo sklenili dogovor z ZZZS-jem, da strošek testiranja ne gre na račun zdravstvenega doma ali koncesionarja, ampak gre račun neposredno zavarovalnici. Torej, lahko se vsaj testira pri družinskem zdravniku," je navedel.

Za covidom-19 zbolelo 10 ljudi, a bolezen ni pri nobenem potekala enostavno

Kako pa je s sočasno okužbo, torej s HIV-om in novim koronavirusom? "Med 700 ljudmi s HIV-om jih je deset zbolelo, morda še kdo, za katerega ne vemo ali morda celo sam ne. Dve osebi sta bili hospitalizirani, ena na oddelku intenzivne nege. Obe sta preživeli. Drugi so bolezen preboleli doma, kar pa ne pomeni, da je bilo to enostavno. So imeli kar veliko težav, ampak so bili ves čas v navezavi z nami, imeli so pulzne oksimetre, s katerimi so si merili nasičenost krvi s kisikom, kar je zelo pomembno – tudi za druge bolnike s covidom, saj se nemalokrat zgodi, da sprejmemo osebo, ki ima izmerjeno saturacijo pod 80, celo 70 ali nižje in ti gredo takoj s ceste v intenzivno enoto."

Načeloma velja, da osebe s HIV-om spadajo v ranljive skupine, je še dejal Tomažič in pojasnil, da se tudi populacija okuženih s HIV-om stara, poleg tega pa so bolj kot njihovi vrstniki dovzetni za razvoj bolezni, kot sta visok krvni tlak in sladkorna bolezen, torej za dve bolezni, ki sta velika dejavnika tveganja za hujši potek covida-19, "zato vse okužene s HIV-om neprestano opozarjamo, naj se pazijo še bolj, kot je treba".