Največ novih okužb na JV delu države

Glede na število novih okužb po občinah najbolj izstopa jugovzhodni del države. V Krškem je bilo kar 79 novookuženih, v Novem mestu so potrdili 40 okužb, v Brežicah 33, Sevnici 25, Trebnjem 21, Črnomlju 19 ... Izstopajo tudi Slovenska Bistrica (51), Celje (32), Velenje (24) in Žalec (20), je na novinarski konferenci dejal vladni govorec Jelko Kacin.

Skrb vzbujajoče je, da se znova krepijo žarišča ob Ljubljani, ki ima 176 novih primerov. V Šmartnu pri Litiji je bilo kar 45 okužb, gre za novo žarišče v tamkajšnjem domu starejših občanov, kjer so od 45 primerov imeli kar 30 okužb v domu.

Do zdaj je bilo pri nas potrjenih 87.915 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 1862 bolnikov s covidom-19.

Druga vladna govornica Maja Bratuša je na popoldanski novinarski konferenci postregla s še nekaj dodatnimi statistikami.

Današnji (torkovi) podatki NIJZ-ja kažejo, da je v državi trenutno 20.720 aktivnih primerov. 14-dnevna incidenca na 100.000 prebivalcev znaša 989, sedemdnevno povprečno število potrjenih primerov pa 1539, je povedala Bratuša.

Po številu potrjenih primerov na 14 dni na 100.000 prebivalcev prednjačita posavska in pomurska regija (1445 in 1366), medtem ko imamo na spodnjem delu osrednjeslovensko in goriško regijo s 717 in 685.

Z vidika sedemdnevnega povprečja potrjenih primerov je na prvem mestu podravska (295), na drugem pa osrednjeslovenska regija (294). Najnižje sedemdnevno povprečje imata zasavska regija s 34 primer in pa primorsko-notranjska, kjer je bilo zaznanih v povprečju 46 primerov na sedem dni.

Okužbe po domovih za ostarele

Tudi v ponedeljek so v domovih za starejše občane zaznali veliko število novih okužb, je poudaril Kacin. Med stanovalci je bilo novih okužb kar 223. Še 61 okužb je bilo na novo potrjenih pri zaposlenih, od tega 36 pri zdravstvenih delavcih. Skupaj torej 284 oz. kar 17,5 odstotka od vseh včeraj potrjenih novih okužb. Največji porast okužb (več kot 10) pri stanovalcih je v naslednjih domovih: Dom starejših Idila Jerenina: 11, DSO Vrhnika: 13, DSO Metlika: 14, DSO Bežigrad: 17, DSO Preddvor: 18, Dom Danice Vogrinec Maribor: 22, Dom Tisje Šmartno pri Litiji: 30.

Domovi v kadrovski stiski

V domovih starejših na Polzeli in v Šentjurju imajo še vedno težave z okužbami z novim koronavirusom. V Domu upokojencev na Polzeli je tako aktivno okuženih 52 stanovalcev in šest zaposlenih. V šentjurskem domu starejših pa je z novim koronavirusom okuženih 18 stanovalcev in osem zaposlenih. Oba domova se spoprijemata tudi s kadrovsko stisko.

Na bolnišničnem zdravljenju so iz polzelskega doma upokojencev štirje stanovalci, s covidom-19 pa so umrli prav tako štirje stanovalci, ki so imeli tudi pridružene bolezni.

Vsi okuženi stanovalci so nameščeni v domski rdeči coni, je za Slovensko tiskovno agencijo povedala direktorica doma Eva Lenko.

Dejala je, da delo potekala skladno s protokolom, in sicer v 12-urnih izmenah, s stalnimi ekipami. Preklicali so vse načrtovane dopuste, tako da za zdaj še lahko izvajajo celoten delovni proces. Prav tako delo poteka nemoteno v kuhinji in pralnici, kjer za zdaj nimajo okužb.

"Kadrovska stiska je seveda prisotna, vendar jo z izjemnim prispevkom zaposlenih za zdaj premagujemo," je še dejala Lenkova.

Na Koroškem se v domovih za starejše kaže umiritev razmer

Na Koroškem se v domovih za starejše kaže umiritev razmer glede okužb z novim koronavirusom, še naprej pa ostaja velik pritisk na Splošno bolnišnico Slovenj Gradec. Tam so dopoldne imeli hospitaliziranih 53 bolnikov s covidom-19, od tega osem na intenzivni negi.

"Število hospitaliziranih se bo tekom dneva povečalo, saj pritisk za sprejem v bolnišnico ne popušča. Kljub vsem ukrepom je ponovno prišlo do vdora v belo cono na enem od drugih oddelkov," so dopoldne sporočili iz bolnišnice. Med bolniki s covidom-19 je bilo dopoldne devet oskrbovancev domov za starejše.

Sicer pa so v domačo oskrbo v ponedeljek iz slovenjgraške bolnišnice odpustili šest bolnikov, trije bolniki s covidom-19 so umrli. Zaradi prebolevanja okužbe z novim koronavirusom je trenutno odsotnih 44 zaposlenih v slovenjgraški bolnišnici.

Medtem so se razmere v največjem regijskem domu starostnikov, v Koroškem domu starostnikov Črneče, izboljšale. V domu je trenutno 218 stanovalcev, od tega jih je okužbo z novim koronavirusom doslej prebolela približno polovica. Trenutno okužbo še preboleva devet stanovalcev, od tega so trije v bolnišnici.

Stanovalce iz rdeče cone doma bodo po napovedih po preboleli okužbi konec tedna preselili nazaj v njihove sobe. Takrat bodo nato s hladnim zamegljevanjem temeljito razkužili rdečo cono, sivo cono in še ostale prostore doma.

Trenutno so okuženi še tudi trije zaposleni iz doma, ena zaposlena pa je v karanteni. Zaposlene bodo s hitrimi testi začeli testirati proti koncu tedna, testiranje bodo izvajali sami, je za STA pojasnila pomočnica direktorja za nego in oskrbo Dragica Čas.

Približno polovica od trenutno 133 stanovalcev je okužbo prebolela tudi v Domu Hmelina v Radljah ob Dravi. Tam imajo trenutno v rdeči coni doma 11 stanovalcev, pri katerih je bila okužba potrjena. Zaradi okužb in karanten je odsotnih osem zaposlenih. Sicer pa so v ponedeljek in danes testirali stanovalce in zaposlene, rezultatov pa še nimajo. Hitre teste v domu izvaja Zdravstveni dom Radlje ob Dravi, je za STA pojasnila direktorica doma Silva Duler.

Vogrin pričakuje še vsaj 500 obravnav do konca vala

Strokovni direktor UKC-ja Maribor Matjaž Vogrin je predstavil tudi razliko med prvim in drugim valom epidemije. Medtem ko so v celotnem prvem valu obravnavali 107 bolnikov v UKC-ju Maribor, so jih v drugem valu do zdaj že 1064. "Drugi val je že zdaj desetkrat večji," je opozoril Vogrin, ki je dodal, da pričakuje vsaj še 500 obravnav do konca drugega vala.

Vogrin: "Drugi val je že zdaj desetkrat večji"

Kot je na novinarski konferenci opozoril strokovni direktor UKC-ja Maribor, izr. prof. dr. Matjaž Vogrin, je mariborska občina v tem trenutku zelo ogrožena in je na drugem mestu v državi po številu okuženih na število prebivalcev. To se odraža v vsakodnevnem pritisku na hospitalizacije v tej ustanovi. V UKC-ju Maribor imajo tako več kot 200 hospitaliziranih covidnih bolnikov, od katerih jih 45 potrebuje intenzivno terapijo, kar je "velika številka v vsakem pogledu in zahteva enormne napore celotnega zdravstvenega osebja".

887 zaposlenih je na bolniškem dopustu

Ob tem je Vogrin dodal, da vsakodnevno operirajo, zdravijo in ambulantno obravnavajo več tisoč ljudi, hospitaliziranih pa je še več kot 500 necovidnih bolnikov. "Obremenitve so zelo, zelo velike," je dejal. Opozoril je, da ostaja v zadnjih treh tednih število bolnikov sicer približno enako, a da se spreminja število zaposlenih, ki za te bolnike skrbijo. "Skrb vzbujajoč podatek je ta, da je v tem trenutku v naši ustanovi 887 zaposlenih odsotnih z delovnega mesta," je dejal Vogrin. Razlog za velik del odsotnosti so okužbe z novim koronavirusom oziroma odločbe o karanteni, ki jih je približno 300. Zelo veliko število pa je odsotnosti, povezanih z izgorelostjo na delovnem mestu, je še dodal. Zdravstveno osebje v vseh ustanovah po državi je po njegovih besedah "na robu izčrpanosti".

Vogrin je predstavil tudi razliko med prvim in drugim valom epidemije. Medtem ko so v celotnem prvem valu obravnavali 107 bolnikov v UKC-ju Maribor, so jih v drugem valu do zdaj že 1064. "Drugi val je že zdaj desetkrat večji," je opozoril Vogrin, ki je dodal, da pričakuje vsaj še 500 obravnav do konca drugega vala.

Povprečna starost ljudi, ki umrejo v UKC-ju Maribor, je 84 let, je glede umrlih covidnih bolnikov dejal Vogrin. Velika večina jih ima številne pridružene bolezni. "A vsi izmed teh ljudi bi lahko živeli še nekaj mesecev ali let, če ne bi imeli akutnega covidnega obolenja. Covid je dejansko vzrok predčasne smrti za praktično vse te bolnike, ki so v preteklih tednih umrli na covidnih oddelkih v naši ustanovi," je pojasnil. Epidemija vpliva tudi na zdravljenje drugih bolezni.

Mesečno 1500 operacij manj

V UKC-ju Maribor po Vogrinovih besedah zdaj mesečno opravijo okoli 1500 operativnih posegov manj in od 10.000 do 15.000 ambulantnih obravnav manj. To se gotovo pozna na zdravstvenem stanju ljudi, je dejal. Po Vogrinovih besedah tako covid-19 ne prizadene le bolnikov s to boleznijo, ampak tudi večino drugih bolnikov.

Koritnik: Vloga za cepljenje je že dostopna in deluje

Na podlagi prošenj ministrstva za zdravje in zdravstvene stroke, da bi cepljenje v Sloveniji potekalo čim bolj gladko, smo pripravili preprosto vlogo za zbiranje interesa državljanov za cepljenje proti covidu-19, je na dopoldanski novinarski konferenci dejal minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Vloga za cepljenje se lahko elektronsko odda na portalu e-uprava (e-uprava.gov.si) na dva načina, z uporabo e-identite, z uporabo digitalnega elektronskega potrdila ali brez uporabe e-identite, z vnosom e-naslova in drugih podatkov. Vloga je že dostopna in že deluje.

Odpovedanih več kot 26.000 nenujnih storitev

Sorodna novica Počivalšek za sproščanje ukrepov. Gantar je proti in omenja možnost odstopa.

Prva ocena posledic epidemije je odpovedanih več kot 26.000 nenujnih zdravstvenih storitev, je prek Twitterja sporočil zdravstveni minister Tomaž Gantar. Odpovedanih je bilo 5.283 operacij in posegov, med njimi največ operacij sive mrene, sklerozacije krčnih žil in operacij ušes, nosu, usta in grla. Odpovedanih je bilo tudi 8.653 prvih specialističnih pregledov, med njimi in 12.104 nenujnih diagnostičnih preiskav, med njimi največ magnetnih resonanc skeleta in elektromiografije, je na Twitterju sporočil minister za zdravstvo in znova pozval k spoštovanju ukrepov za umiritev razmer v zdravstvenem sistemu, da bo tako omogočen dostop čakajočim na poseg.

Gantar je v ponedeljek ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku posredoval poziv k zaustavitvi oz. zaprtju gospodarskih dejavnosti zaradi slabih epidemioloških razmer in posledično obremenjenosti zdravstvenega sistema. Počivalšek je Gantarjev poziv zavrnil. "Poziva k zaprtju gospodarskih dejavnosti ne morem podpreti. Do sedaj smo spoštovali vse predloge, tudi javno smo jih zagovarjali, vendar z njimi žal ne dosegamo pričakovanih rezultatov. Zato predlagam korenito spremembo strategije in podpiram zahteve gospodarstva," je zapisal na Twitterju.

Uvaja se obvezno redno hitro testiranje

Od ponedeljka je med zaposlenimi v zdravstvu in domovih za starejše občane obvezno redno hitro testiranje. V domovih opozarjajo, da gre za velik organizacijski zalogaj in tudi, da nekateri izvajalci zahtevajo bistveno višjo ceno od te, ki bi jo krila država. Vlada je sporočila, da so testiranje najprej omogočili zaposlenim v zdravstvenih ustanovah ter v domovih za starejše občane, sledile bodo skupine poklicev v t. i. kritični infrastrukturi, kot so zaposleni v šolstvu, v policiji, vojski, zaposleni v gospodarstvu. Ob tem so na Twitterju še zapisali, da bo možnost testiranja ponujena tudi vsem prebivalcem, ob tem pa bo vzpostavljena ustrezna digitalna podpora. Vlada bo izvajalcem povrnila sredstva za izvajanje testov.