"Dosegli smo dogovor med Varšavo, Berlinom in Budimpešto. Razlogi za Poljsko in Madžarsko, da bi imeli drugačno stališče od drugih držav članic, so tako rekoč izginili," je pojasnil Gowin.
Prepričan je, da bo tudi drugih 24 prestolnic na prihajajočem vrhu EU-ja v četrtek in petek potrdilo dogovor. Optimističen je, da bo premierju Mateuszu Morawieckemu na vrhu EU-ja uspelo izpogajati dober dogovor glede finančnega svežnja, ki je skupaj vreden 1800 milijard evrov.
Veto Poljske in Madžarske
Poljska in Madžarska blokirata sveženj za spoprijem Evrope s pandemijo, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije in sklad za okrevanje, ker nasprotujeta pogojevanju izplačila sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava, saj menita, da bi bil lahko koncept morebiti predmet politizacije oziroma odločitve politične večine, ki bi lahko na ta način kaznovala "neposlušne članice".
Osnutek: Dokler ne bo znana odločitev Sodišča EU-ja, ne bo nikakršnih sankcij
Zamik uporabe pogojevanja izplačil sredstev s spoštovanjem vladavine prava je predviden v osnutku sklepov vrha, ki ga je pripravilo nemško predsedstvo. V osnutku med drugim piše, da bo uporaba mehanizma pogojevanja, ki ga predvideva sporna uredba o zaščiti proračuna Unije, objektivna, pravična in nepristranska, da bo temeljila na dejstvih, da bo zagotavljala enako obravnavo vseh članic in da bo upoštevala nacionalne identitete članic.
Piše tudi, da Evropska komisija ne bo predlagala ukrepov v skladu s to uredbo, dokler ne bo ob upoštevanju omenjenih načel pripravila usmeritev za uporabo mehanizma pogojevanja. Usmeritve pa bo dorekla po odločitvi Sodišča EU-ja. Nikakršnih sankcij torej ne bo, dokler ne bo znana odločitev sodišča.
Zasilna zavora: Članica lahko pred zamrznitvijo sredstev zadevo predloži Evropskemu svetu
Osnutek prav tako vključuje zasilno zavoro – da lahko članica v primeru predloga za zamrznitev oziroma neizplačilo sredstev zaradi nespoštovanja vladavine prava zadevo predloži v razpravo Evropskemu svetu, ki si bo prizadeval za oblikovanje skupnega stališča do tega. Poleg tega naj bi pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava veljalo le za sveženj v vrednosti 1824 milijard evrov, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije in sklad za okrevanje, ne pa tudi za plačila sredstev iz prejšnjega proračunskega obdobja.
Szijjarto: Madžarska lahko razglasi zmago
Na dogajanje v Bruslju se je na družbenem omrežju Facebook odzval madžarski zunanji minister Peter Szijjarto in razglasil zmago. "Pravkar smo prejeli novice, da dostop do evropskih sredstev ne more biti vezan na politično in ideološko pogojevanje. Lahko razglasimo zmago. Uspeli smo, ker smo se borili," je zapisal Szijjarto.
Orban: Dogovor mogoč na četrtkovem vrhu
Že v torek zvečer je madžarski premier Viktor Orban po srečanju z Morawieckim dejal, da je dogovor o finančnem svežnju EU-ja mogoč na četrtkovem vrhu Unije. A poljski zunanji minister Zbigniew Rau je v sredo opozoril, da bo morda za dosego dogovora potreben še kakšen vrh voditeljev. "Če ne bomo mogli doseči dogovora v prihodnjih dveh dneh, bo potreben še kakšen vrh to leto ali prihodnje pod predsedstvom Portugalske," je Rau dejal za poljski radio.
Predvidena razprava v četrtek v času kosila
Bruseljski viri pa poročajo, da članice osnutek še preučujejo in da bodo voditelji o kompromisu razpravljali v četrtek v času kosila. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v pismu voditeljem pred vrhom znova izrazil prepričanje, da bo dogovor o celotnem svežnju mogoče doseči.
Plenković v karanteni. Hrvaško bo na vrhu zastopal slovenski premier Janša.
Hrvaški premier Andrej Plenković bo zaradi okužbe z novim koronavirusom še nekaj dni ostal v karanteni, zato je ob začetku sredne seje hrvaške vlade povedal, da bo Hrvaško na vrhu EU-ja v Bruslju zastopal njegov slovenski kolega Janez Janša.
Kot je dodal, je slovenski premier Janša z zadovoljstvom sprejel ponudbo. Z Janšo sta se dogovorila, da bosta v stiku, če bodo potrebna dodatna posvetovanja o temah vrha. O vsem so obvestili tudi predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela.
Milanović ni želel v Bruselj. Strinjal se je, da pooblastijo Janšo.
Plenković je pojasnil, da sta s predsednikom države Zoranom Milanovićem govorila o tem, da bi se Milanović v imenu Hrvaške udeležil vrha EU-ja, a se je hrvaški predsednik odločil, da glede na vsebino srečanja ne bi šel v Bruselj. Nato sta se z Milanovićem strinjala, da bi pooblastili Janšo, da zastopa Hrvaško.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje