Rektor Univerze v Ljubljani (UNI LJ) Igor Papič opozarja na skrb vzbujajoče stanje visokega šolstva v času covida-19.

Pri preprečevanju širjenja okužbe sodelujejo že od začetka epidemije, ukrepom so prilagodili študijski proces, je sporočil. Po prvem valu epidemije so intenzivno pripravljali urnike za ustrezno in varno izvedbo študija v zimskem semestru 2020/21 in na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport skupaj s sindikati ter študenti pripravili smernice za izvedbo študija.

Sorodna novica Novo študijsko leto: Z maskami na fakultetah, del predavanj prek spleta

Kako so se prilagodili

"Želeli smo fizično prisotnost, seveda ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov. Pri večjih študijskih skupinah smo predvideli hibridni sistem, kjer bi bilo določeno število študentov v predavalnicah, drugi pa bi spremljali predavanja prek spleta. Kupili smo ustrezno avdiovizualno opremo, zaščitno opremo in pregrade iz pleksistekla," je navedel.

Oktobra so načrtovano izvedbo študija začeli uresničevati in bili kmalu primorani vsa predavanja prenesti na splet. Za kratek čas so se izvajale le vsebine, kjer je fizična prisotnost študentov nujna.

Pojasnil je, da predavanja in vaje trenutno izvajajo po najboljših močeh, vendar pomembnega dela študijskega procesa, ki poteka v laboratorijih, ateljejih in v drugih prostorih praktičnega učenja, ne morejo izvesti na daljavo.

"Razumemo, da si v dani situaciji ne moremo privoščiti polnih predavalnic, ne razumemo pa, da fakultete in akademije še naprej ostajajo v celoti zaprte za študentke in študente, s katerimi bi lahko posamezno ali v majhnih skupinah in ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov tako rekoč brez tveganja izvedli nujen del študijskega procesa," je dejal.

Izpiti na daljavo?

Ob tem je spomnil, da se bliža izpitno obdobje in da marsikje profesorji ne bodo mogli preverjati znanja, saj ga študenti preprosto niso bili deležni v zadostnem obsegu. Na univerzi se po Papičevih besedah resno sprašujejo, kako bodo končali zimski semester.

Omenil je tudi, da so na univerzi predlagali najrazličnejše rešitve, ki ne bi ogrožale zdravja, študentom pa bi zagotovile pridobivanje znanja. Trenutni ukrepi in prioritete sproščanja po njegovem mnenju kažejo, da vrednota znanja ni na obzorju odločevalcev.

"Dejstvo, da je visokošolski prostor del zadnjega, t. i. zelenega svežnja sproščanja, pove veliko o tem, koliko cenimo znanje, brez katerega ne more delovati noben del te družbe. S takimi prioritetami podiramo temelje naše prihodnosti, ki bi morala biti utemeljena prav na znanju," je prepričan Papič.