"Migranti prispevajo svoje znanje, veščine in zveze h gradnji močnejših in odpornejših skupnosti," so v poslanici ob mednarodnem dnevu opozorili v ZN-u.

"Vendar pa so številni odrinjeni na rob družbe in so nesorazmerno prizadeti v pandemiji covida-19 z izgubo služb, stanovanj in z diskriminacijo. Pandemija ne sme biti izgovor za zmanjševanje obveznosti za varstvo pravic migrantov, ne glede na njihov pravni status," so še opozorili v ZN-u in pozvali k "varnim in dostojanstvenim migracijam za vse".

Na vlogo, ki jo imajo migranti pri skupnem premagovanju pandemije, je opozorila tudi Slovenska karitas. "Migranti v EU-ju, zlasti tisti, ki prihajajo iz držav zunaj EU-ja, imajo med pandemijo covid-19 pomembno vlogo pri tem, da živilske trgovine, javni prevoz, oskrba na domu in zdravstvene storitve delujejo naprej. Gre za sektorje, ki so se že pred pandemijo spopadali s pomanjkanjem domače delovne sile, ki je pogosto ne privabljajo zaradi nizkih plač in slabih delovnih razmer," so opozorili.

To je pomembno tudi za Slovenijo, v kateri je eden od osmih prebivalcev migrant, 85 odstotkov teh pa jih prihaja iz držav Zahodnega Balkana. Predstavljajo 11 odstotkov vse delovne aktivne populacije v Sloveniji.

Mreža organizacij Karitas v Evropi se pri socialnem delu z migranti, ki so v ranljivih situacijah, v tem obdobju spoprijema z naraščajočim povpraševanjem po pomoči v hrani in stanovanjih. Prav tako tudi največje povpraševanje po pomoči prihaja od študentov migrantov, ki so izgubili honorarno delo, s katerim so zaslužili za vsakodnevno preživetje.

Domačini imajo morda možnost, da zaprosijo za vladno socialno podporo, to pa za migrante ne velja v vseh evropskih državah. Karitas v Sloveniji na letni ravni pomaga več kot 5.400 migrantom, predvsem s hrano in pri plačilu nujnih položnic. Glede na trende v zadnjih mesecih se potrebe po pomoči vztrajno povečujejo, so še opozorili v Slovenski karitas in prav tako pozvali k zaščiti človeškega dostojanstva migrantov.

Posebej ranljivi begunci

Slovenska filantropija opozarja na dve zelo ranljivi skupini, prosilce za mednarodno zaščito in begunce, ki so prišli v Slovenijo, ker niso mogli ostati v svoji državi.

Kot poudarjajo v tej nevladni organizaciji, begunci s pridobitvijo statusa ne dobijo tudi občutka varnosti in morajo do boljšega življenja, h kateremu stremijo, premagati številne ovire.

Prva ovira je jezik, ki je za učinkovito integracijo zelo pomemben, druga pa delo, ki ga ravno zaradi nepoznavanja jezika težko dobijo, opozarjajo v Slovenski filantropiji.

"Ko begunci zapustijo svoje države, poleg družine, varnega doma in svojega vsakdanjega življenja izgubijo tudi svoj človeški in socialni kapital, ki so ga imeli v matični državi. V Sloveniji si ga morajo zgraditi na novo in z ustreznim podpornim okoljem se lahko zelo kmalu postavijo na noge," menijo v organizaciji.

Mednarodni dan migrantov je Generalna skupščina ZN-a razglasila leta 2000 zaradi naraščajočega števila migrantov, 18. december pa je bil za ta dan izbran v spomin na sprejetje mednarodne konvencije o varstvu pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin leta 1990.

Nekaj več kot 150 članic ZN-a je 10. decembra 2018 v Marakešu v Maroku sprejelo svetovni dogovor o migracijah. Gre za prvi tovrstni medvladni dogovor na mednarodni ravni, ki vsebuje 23 ciljev za boljše upravljanje migracij, k njemu je pristopila tudi Slovenija. Dogovor sicer ni zavezujoč.