Letos namreč zapade 3,7 milijarde evrov dolga, refinanciranje teh obveznosti pa je Slovenija po navedbah finančnega ministrstva že zagotovila v okviru dolgoročnega zadolževanja, ki ga je zakladnica izpeljala januarja, ko je izdala za 1,75 milijarde evrov 10-letnih obveznic in dopolnila izdajo 30-letnih obveznic z zapadlostjo sredi stoletja za 250 milijonov evrov, v nadaljevanju pa je za 200 milijonov evrov povečala še izdajo 10-letnih obveznic, ki zapadejo marca 2029.

Kot so navedli na ministrstvu za finance, je bila zadolžitev z dolgoročnimi evrskimi obveznicami izvedena po negativni povprečni obrestni meri 0,05 odstotka s povprečno preostalo ročnostjo izdanega dolga 12,2 leta.

Vlada je v osnutku proračunskega načrta za letos, ki ga je Evropski komisiji poslala jeseni, pred sprejetjem proračunskih dokumentov za 2021 in 2022, zapisala, da naj bi javni dolg ob koncu 2020 dosegel okoli 37,7 milijarde evrov, kar bi pomenilo 82,4 odstotka BDP-ja.

Po najnovejših ocenah ministrstva naj bi javni dolg ob koncu preteklega leta dosegel 82 odstotkov BDP-ja, do konca tega leta pa naj bi se kljub povečanju nominalne zadolženosti (po podatkih iz osnutka proračunskega načrta na okoli 39,5 milijarde evrov) v deležu od BDP-ja znižal na 80,9 odstotka. Tudi breme obresti javnega dolga naj bi upadlo za 0,1 odstotne točke, na 1,6 odstotka BDP-ja.