Vprašanje, ali se bo del učencev v torek dejansko vrnil v šolske klopi, predšolski otroci pa v vrtce, je dobilo svoj odgovor popoldne.
Predsednik vlade Janez Janša je namreč javno objavil (prek Twitterja) mnenje Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ) in svetovalne skupine ministrstva za zdravje. Oba menita, da naj se obstoječi načrti nadaljujejo brez sprememb. Torej, tudi ob odkritem angleškem sevu v Sloveniji se odpirajo prvi trije razredi osnovnih šol in vrtcev po modelu C v devetih statističnih regijah. "Pomagajmo učiteljem in vzgojiteljem, da bo delo varno," je zapisal Janša.
V kabinetu predsednika vlade so za TV Slovenija potrdili, da to pomeni, da v torek pouk bo - v fizični obliki.
Janša je namreč predtem v DZ-ju v odgovoru na poslansko vprašanje Maše Kocipper (SAB) dejal, da vlada še "ne ve, ali se bo pouk jutri res lahko začel, glede na novo situacijo z angleškim sevom". Dokončna odločitev je bila znana, potem ko je prejel mnenja NIJZ-ja in svetovalne skupine.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je podalo stališče, da so osnovne šole in vrtci pripravljeni na izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa po modelu C. Pri odpiranju v torek bo ministrstvo sledilo strokovnim odločitvam ministrstva za zdravje in pristojnih strokovnih zdravstvenih služb.
Kot so še zapisali na NIJZ-ju, je treba zdaj vse napore vložiti v obvladovanje epidemije na državni ravni in zagotavljanje varnega šolskega okolja za učence in zaposlene. "Če bo potrebno zaostrovanje ukrepov, naj se najprej zaprejo druge možne lokacije prenosa," so dodali. Dokument je podpisal epidemiolog Mario Fafangel.
Obstrukcija Levice
Seja DZ-ja se je začela burno, po prvem vprašanju so jo namreč obstruirali poslanci Levice. Miha Kordiš je predsednika vlade spraševal o poslovnih povezavah v povezavi z nakupi testov in premierju ob tem očital zgledovanje po delu kriminalnih združb, povezave z davčnimi goljufi in zasledovanje lastnih finančnih interesov. Janša mu je na to odgovoril: "Ne vem, ali naj to jemljem resno ali ne, ampak glede na to, da opravljam tudi funkcijo ministra za zdravje, se bom pozanimal pri pristojnih institucijah, kako pomagati takim, ki trosijo takšne nebuloze."
Kordiš je še enkrat pojasnil kontekst svojega vprašanja in ga zastavil še enkrat: "Zakaj državo privatizirate, namesto uporabljate kot skupno dobro?" Janša je tudi na to odgovoril podobno kot prvič. "K prejšnjemu odgovoru na podobno vprašanje lahko dodam samo to, da gre očitno za urgentni primer. In da bom preveril, če imam v svoji kliniki v Avstraliji še kaj prostora na oddelku," je dejal.
Levica je zaradi žaljivega odgovora napovedala obstrukcijo in sejo zapustila. Protestiral je tudi poslanec Dejan Židan (SD) in od predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča zahteval, da poslance zaščiti pred žaljenjem.
Janša: "Največje žrtve so tisti, ki umrejo zaradi korone"
Vodja poslancev SAB-a Maša Kociper je v okviru svojega poslanskega vprašanja opozorila na to, da so otroci, ki se že tri mesece šolajo na daljavo, največje dolgoročne žrtve epidemije. Prav otroci so po njenih besedah tisti, ki plačujejo izjemno visoko ceno, da bi kot država zajezili virus in obvarovali naš zdravstveni sistem. Ob tem jo je zanimalo, zakaj v Sloveniji jeseni pouk ob ustreznih ukrepih ni mogel potekati v šolah kot v nekaterih drugih državah.
Premier Janša je v odgovor pokazal fotografijo letaka stranke SD, na katerem je bil poziv za šolo brez mask. "Zato pouk ni mogel potekati. Ker nikjer drugje ti ukrepi niso bili problem, pri nas so pa politične stranke zagnale kompanijo Brez mask v šole, učiteljski sindikat je temu sledil in v nekaj tednih smo imeli v šolstvu štirikrat več okužb kot med preostalo populacijo," je dejal.
"Včeraj se je oblikovala na omrežju skupina 3000 učiteljev in vzgojiteljev – ne vem, ali so vsi profili realni ali ne, ki pozivajo proti testiranju. To je 10 odstotkov teh, ki naj bi jutri začeli s poukom in vzgojo," je dejal Janša. "Zelo težko je pričakovati od teh, ki nasprotujejo testiranju, da bodo preostale ukrepe dosledno spoštovali in upoštevali. Torej tveganje pri nas je večje zaradi tega, ker se z virusom ne spopadamo enotno tako kot v večini drugih držav," meni premier.
Ob tem je spomnil na navodilo v obliki brošure o tem, kako v času korone izvajati pouk v delno okrnjenem smislu, ki je bilo izdano ob začetku šolskega leta. "Imamo izkušnje v zvezi s tem, če bi se tega vsi držali, bi bile lahko šole verjetno bistveno dlje odprte, kot so bile doslej. Pokažite mi eno državo v Evropi, ki ima takšno število okužb, kot jih imamo mi, in ki bi imela v tem času vse šole odprte," je dejal Janša. Po njegovih navedbah ima osrednji del Evrope šole zaprte, čeprav imajo nekatere države tudi trikrat boljšo epidemiološko sliko.
Na opozorila o hudih posledicah dolgotrajnega šolanja na daljavo je premier odgovoril, da "so največje žrtve so tisti, ki umrejo zaradi korone". Po njegovi oceni se je slovenski šolski sistem relativno dobro organiziral za šolo na daljavo, zato izpad po njegovem mnenju ne bo tako velik, marsikaj pa bo mogoče nadomestiti. "Ljudi, ki umrejo, pa pač ni mogoče obuditi k življenju," je dodal.
"Najprej varujemo življenje, potem zdravje in nato vse ostale stvari"
Maša Kociper je nato omenila britansko in kitajsko raziskavo, ki potrjujeta, da zaprtje šol k zamejevanju epidemije ne prispeva bistveno in da se smrtnost poveča v minimalnem odstotku. Poudarila je, da strokovnjaki, učitelji, starši in učenci opozarjajo na porast duševnih stisk, anksioznosti in depresije, upad motivacije za učenje in koncentracije, povečanje poskusov samomora, porast zasvojenosti z elektronskimi napravami, izpad treningov, pomanjkanje gibanja in druge negativne posledice. Ob tem je opozorila tudi na poglabljanje razlik med učenci in pomanjkanje socialnih stikov. "Ali pri tehtanju zdravstvene situacije tehtate tudi hude dolgoročne posledice za naše otroke, ki jim pravijo tudi izgubljene generacije? Ali se ne da drugače rešiti problema, da bi otroci šli v šolo, hkrati pa bi vi kot vlada apelirali, da se prekinejo stiki s starimi starši," je vprašala.
Janša je odgovoril, da vse te nasvete stroka v Sloveniji daje že mesce in da ne gre za nič novega. Še enkrat je poudaril, da se po prvih ugotovitvah angleški sev virusa širi hitreje, posebej med otroki. Dejal je, da vlada tehta vse posledice, a pri tem opomnil "na hierarhijo vrednot v Sloveniji, ki je zapisana v ustavo in že dolgo znana". "Najprej varujemo življenje, potem zdravje in nato vse ostale stvari. Postavljati to naknadno na glavo, mislim, da ne gre – ne v poslanskih vprašanjih ne v ravnanjih," je dejal.
Poslanka SAB-a je odgovorila, da se resnosti položaja zavedajo vsi, in pritrdila trditvam, da sta življenje in zdravje posebni vrednoti. "Ampak v SAB-u smo prepričani, da je tudi pravica učencev, da hodijo v šole, zapisana v naši ustavi in da je tukaj v tem primeru popolnoma zignorirana in da je vlada tu naredila napako. Ne rečem, da jo je naredila namerno, ampak naše šole so zaprte najdlje v Evropi," je opozorila.
"Ko kdo opozori na težave, ministrica za šolstvo daje neke floskule, izjave v smislu najprej življenje. To nam je vsem jasno. Ampak upam, da nam je jasno, da bomo zafurali celo generacijo otrok, če ne bomo nekaj naredili," je še dejala Kociprova, ki je o tej temi predlagala razpravo. O tem bo DZ odločal v sredo.
Janša le kot premier in ne kot zdravstveni minister
V funkciji ministra za zdravje bi moral predsednik vlade Janša, ki ta resor vodi po odstopu Tomaža Gantarja, odgovarjati med drugim na vprašanje v povezavi z vodenjem statistike okuženih s covidom-19, v povezavi z vrednotenjem dela medicinskega osebja, v povezavi z ugotovitvami zdravstvenega inšpektorata glede cepljenja proti covidu-19 in glede posledic epidemije koronavirusa na nadaljnje delovanje javnega zdravstva v Sloveniji, a se je opravičil in v tej vlogi na vprašanja ni odgovarjal.
Poslanci na daljavo ne morejo sodelovati
Še pred sejo so se pojavile zahteve, da bi redno sejo prekvalificirali v izredno, saj bi lahko na njej sodelovali tudi poslanci, ki zaradi koronavirusa ne morejo priti v Ljubljano. A kolegij ni sprejel te odločitve.
Potrjevanje sodnice za evropsko sodišče
Na dnevnem redu tokratne seje je tudi tajno glasovanje, ali naj Maja Brkan postane kandidatka za sodnico na splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Mandatno-volilna komisija jo je potrdila soglasno, na tajnem glasovanju mora zbrati najmanj 46 glasov, nato pa jo čaka še preizkus pred odborom 255, pred katerim sta v zadnjih letih že pogorela dva slovenska kandidata.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje