V bolnišnicah se zdravi 1106 bolnikov (včeraj 1144). Intenzivno nego jih potrebuje 171 (eden manj kot včeraj). Na novo je bilo včeraj v bolnišnice sprejetih 76 bolnikov, odpuščenih jih je bilo 91. Umrlo je 23 bolnikov s covidom-19.

Aktivnih primerov je trenutno 17.618, kažejo podatki Sledilnika za covid-19.

Po besedah vodje vladne strokovne skupine Bojane Beović v zadnjih nekaj dneh opažajo posamezna izboljšanja, predvsem manjše število bolnikov potrebuje bolnišnično zdravljenje in intenzivno nego. Zmanjšalo se je število sprejemov iz domov starejših občanov. "K temu prispeva velika prekuženost stanovalcev, saj jih je več kot polovica covid-19 že prebolela, in cepljenje," pojasnjuje. Teža okuženih se tako premika s starejše na mlajšo populacijo.

Po besedah Beovićeve je epidemična krivulja v Sloveniji nekoliko drugačna kot v večini evropskih držav. "Slovenija res ne spada med države z zelo strogimi ukrepi. Po oceni mednarodnih institucij smo po strogosti ukrepov nekje na sredini, pa vendarle bi pričakovali, da bi bila krivulja podobno kot drugje vsaj nekaj časa nižja. Razlogi za to so številni, gre pač za dogajanje v družbi, ki ga je zelo težko spreminjati," je dejala.

Dosežen je bil napredek pri zdravljenju bolnikov, smrtnih primerov v svetu pa je manj zaradi uporabe sodobnih zdravil. Tudi pri nas je po njenih besedah smrtnost sorazmerno nizka in je pod evropskim povprečjem, kljub večjemu številu bolnikov. "Glede zdravljenja bolezni po svetu so novosti nekatera zdravila, predvsem monoklonska protitelesa, registrirana v ZDA in splošno znana po tem, da jih je prejel tudi Trump. Ta zdravila so počasi na poti tudi v Evropo, Slovenija je pristopila k skupnemu evropskemu naročilu, pri čemer je za nas rezerviranih od 1000 do 2000 odmerkov," je pojasnila.

Cepiva in nova različica virusa

Napredek poleg omenjenih zdravil predstavlja razvoj cepiv. "Nismo zadovoljni z njihovo dostavo, vendar se moramo zavedati, da bomo ob tako hitrem razvoju imeli na voljo milijarde odmerkov," je dejala Beovićeva. "Danes poteka ocena še enega zdravila na ravni EU-ja, pri katerem gre za virus, ki ni sposoben povzročiti bolezni in ki prinese genetski zapis v človekovo celico ter jo nauči, da prehodno tvori to beljakovino in sproži imunski odziv," je dejala in dodala, da so učinkovita pomoč tudi cepiva, ki imajo slabšo učinkovitost kot cepiva, ki temeljijo na RNK-ju.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

"Gre za vrsto virusa, ki je nagnjen k pogostim spremembam, in v zadnjem času po različnih delih sveta opažajo pojav več različic virusa, ki se prenašajo po vsem svetu. Ugotovili smo, da je pri nas približno dva odstotka obolelih z britansko različico virusa, imenovano B117. Na potek epidemije na eni strani vpliva prenos virusa, na drugi pa se pri nas ocenjuje, da je verjetno že bilo okuženih z virusom od 500.000 do 600.000 ljudi, ki so že imuni," je sklenila Beovićeva.

Sprememba načrta cepljenja?

Strokovnjaki dobivajo številna vprašanja, glede cepljenja ljudi s kroničnimi boleznimi, a po besedah vodje strokovne vladne skupine je "stališče ob tej količini cepiva je, da prioritet ne bi spreminjali. Razlog je, da ne gre samo za preprečevanje okužb pri populaciji, ki je cepljena. Pri tej populaciji, ki v največji meri zaseda bolniške kapacitete, namreč pomeni manj hospitaliziranih bolnikov," je Beovićeva odgovorila na novinarsko vprašanje, če bi bilo morda bolj smiselno prej kot starejše cepiti 50-letnika z rakom.

Je že znano, kako dolgo bi naj cepivo učinkovalo oziroma kdaj bo potreba po vnovičnem cepljenju? "Žal še ne. Preliminarne raziskave o tem, koliko časa vztrajajo ti tipi protiteles, kažejo na pol leta in več. Težko pa iz tega sklepamo, saj ne gre samo za protitelesa, ampak tudi za druge mehanizme imunosti, ki sodelujejo. Prisotno pa je razmišljanje, da bo treba cepljenje ponavljati, saj bo slabil imunski odgovor in virus se bo spreminjal. Najbrž nas čaka ritem cepljenja na leto dni ali kaj podobnega kot pri gripi. Če smo malo bolj črnogledi, morda na pol leta".

Lažno pozitivni in lažno negativni

Glede lažno pozitivnih je Beovićeva dejala: "Če obstaja dvom o pozitivnosti testa, je smiselno, da se test ponovi s PCR-metodo, ki je bistveno bolj zanesljiva. Taka oseba je v primeru negativnega testa negativna, če je seveda tudi asimptomatska. Če bi se testiral nekdo, ki je že bolan, pa je lahko dejansko PCR-test negativen in pozitivnost dokažemo po drugi poti".

Se po njenem mnenju epidemija umirja počasneje od pričakovanega tudi zaradi prisotnosti novih različic virusa? "Za zdaj menimo, da to ne vpliva na potek epidemije, ker je delež britanske različice še zelo nizek. Tudi v Angliji so vedeli za to različico že kar nekaj mesecev, preden je prišlo do njenega izbruha. Očitno je pomembno, da postane ta nova različica tako pomemben delež celotne količine virusa v populaciji, da to potem vpliva na hitrejše širjenje virusa. Zdaj smo se že spoznali s to novo različico, saj obstajajo metode njenega odkrivanja, zato je pametno, da temu res skrbno sledimo in posežemo z ukrepi, preden bi prišli do položaja, kakršen je v Angliji. Do neke mere zaščitno deluje tudi velika prekuženost prebivalstva pri nas, na naši strani pa je tudi čas z vidika cepljenja prebivalstva," je odgovorila Beovićeva.

Sorodna novica Zapiranje šol tudi v zasavski in obalno-kraški regiji, v ponedeljek zaradi testiranja doma vsi

Obalno-kraška in zasavska regija sta po novem spet v črni fazi in vlada v teh dveh regijah zaostruje ukrepe. Od sobote se spet zapirajo smučišča ter vse pred tednom dni odprte trgovine in storitvene dejavnosti, vrata zapirajo tudi muzeji in knjižnice, še naprej pa bodo odprte trgovine z živili in kozmetiko, kjer bo od sobote, torej po vsej državi, mogoče spet kupiti nogavice in perilo.