AVK navaja, da so raziskavo opravili "zaradi več prijav, ki so nakazovale na domnevno kartelno dogovarjanje med založniki, zlorabo prevladujočega položaja in oblastno omejevanje pri dodeljevanju subvencij s strani javnih institucij založnikom".

Agencija je v raziskavi ugotovila, da na trgu delujejo številni založniki, zaradi lastništva fizičnih knjigarn pa trg obvladujeta skupina Mladinska knjiga z istoimenskimi knjigarnami in Učila International s knjigarnami Felix. "Ostale založbe navajajo, da morajo zato, da se približajo kupcem, skleniti dogovor o zastopanju v fizičnih knjigarnah predvsem s tema dvema knjigotrškima mrežama. Večina založb ima sicer urejeno tudi spletno prodajo, ki pa za uspeh na trgu praviloma ne zadošča," piše v sporočilu za javnost.

"Večje založbe imajo prednost, da so pogosteje v stiku s knjižnicami"
Na področju založništva so po navedbah AVK-ja najpomembnejše založbe Mladinska knjiga založba z lastniško povezano Cankarjevo založbo, sledita Beletrina in Učila International. Knjižnice menijo, da v poslovanju z njimi nobena od založb nima prevladujočega položaja. Imajo pa večje založbe prednost, da so pogosteje v stiku s knjižnicami, saj jih njihovi prodajni zastopniki obiskujejo pogosteje. AVK pa ni ugotovil ničesar konkurenčnopravno spornega glede pogodb na ključ med knjižnicami in založbami.

Večjo težavo knjižnice po poročilu AVK-ja prepoznavajo v Biblosu kot edinem portalu za izposojo e-knjig v Sloveniji. Tega upravlja založba Beletrina. Knjižnice navajajo, da skoraj polovico zneska, namenjenega nakupu e-gradiva, namenijo obveznemu plačilu uporabnine Biblosa, hkrati pa večino e-gradiva oziroma licenc kupijo pri njem. "Knjižnice poudarjajo, da bi želele več izbire pri porabi denarja za e-gradivo, vendar alternativnega ponudnika ni na vidiku. Ustanovitev in delovanje alternativnega portala je tako prepuščeno negotovi zasebni pobudi," v sporočilu za javnost navaja AVK.

AVK je pregledal tudi nekatere razpise Javne agencije za knjigo (JAK) in ugotovil, da navkljub transparentnemu ravnanju JAK-a realizacija sofinanciranja štiriletnih knjižnih programov ni v korist razvoju konkurence na knjižnem trgu: "Že iz javno objavljenih rezultatov je namreč razvidno, da sredstva iz tega razpisa prejema zaključeno število založb z enakomernim financiranjem v celotnem obdobju 2015–2019, kar pomeni, da je stopnja konkurence v tem segmentu dokaj omejena. Kot največji posamezni prejemnik se izkazuje založba Beletrina, kot največje povezano podjetje pa skupina Mladinska knjiga s Cankarjevo založbo."

"Razpisni pogoji oblikovani v prid večjim založbam"
Dodajajo, da so razpisni pogoji oblikovani v korist večjim založbam: "Ker so največje založbe stalne prejemnice sredstev, s tem pridobivajo dodatne reference in jim je zato omogočen lažji razvoj. Medtem manjše založbe brez ustreznega sofinanciranja oziroma pomoči reference tako bistveno težje dosežejo le z lastnimi sredstvi."

Glede sestave sveta JAK-a in očitkov, da je eden od članov sveta direktor založbe Beletrina Mitja Čander, pa so v AVK-ju zapisali, "da lahko tovrstno sodelovanje JAK-a in enega izmed največjih prejemnikov javnih sredstev poraja dvome o transparentnem in uravnoteženem dodeljevanju javnih sredstev in lahko tudi negativno vpliva na stanje konkurence na trgu". V AVK-ju bodo problematiko "še naprej spremljali in po potrebi ukrepali v skladu s pooblastili".