Vsaka bolezen, ne samo covid-19, stanovalca v domu za starejše občane udari po žepu, saj več nege pomeni tudi višjo kategorijo oskrbe oziroma več zdravstvene in socialne oskrbe, to pa na mesec pomeni "približno od 300 do 500 evrov večje plačilo", razloži Valerija Lekič Poljšak iz Skupnosti socialnih zavodov.
Toda problem je, da mora več odšteti oskrbovanec v domu, gre pa praviloma za zdravstveno nego, ki bi jo morala plačati zdravstvena zavarovalnica.
Vrsto let si pristojni ministrstvi podajata vroč kostanj, kako naj se v teh primerih poravnavajo stroški. Trenutno oskrbovanec plača kar 70 odstotkov cene in, kot pravi Frančiška Četkovič iz Sindikata upokojencev Slovenije, je "seveda tukaj vedno vprašanje transparentnosti, ali je dejansko to, kar plačuje stanovalec – to je cena socialne oskrbe – prav ali bi moral več plačati Zavod za zdravstveno zavarovanje za opravljene zdravstvene storitve".
Na drugi strani pacienti, ki niso oskrbovanci v domovih, ostanejo v bolnišnicah na negovalnih oddelkih in ne plačujejo ničesar. Torej gre za neenakopraven položaj, trdijo upokojenci.
In v kakšnem primeru se jim cena v domu še lahko poveča? "Mogoče ne more več iti samostojno jest v jedilnico, da potrebuje pomoč pri kopanju, oblačenju, slačenju. Kakor hitro potrebuje določeno obliko pomoči, se mu dvigne tudi cena skladno z metodologijo," razloži Lekič Poljšakova.
Navkljub pozivom, da je treba socialne in zdravstvene standarde v domoviih spremeniti, se tudi po desetih letih ni spremenilo nič. Začasna rešitev bi bila, da tudi te stroške, torej obdobja okrevanja po covidu-19, pokrije državni proračun.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje