Negativni izvid testa PCR ali antigenskega testa, ki ni starejši od sedem dni, bodo morali od sobote ob prihodu iz držav EU-ja ali schengenskega območja z višjo 14-dnevno incidenco okužb na 100.000 prebivalcev od Slovenije med drugim predložiti dnevni delovni migranti, ki delajo v eni od članic EU-ja ali schengenskega območja. To bo veljalo tudi za osebe, ki dnevno ali občasno prehajajo mejo zaradi vključenosti v vzgojo, izobraževanje ali znanstveno raziskovanje v Sloveniji, EU-ju ali schengenskem območju, je povedala Maja Bratuša, ki je vodila vladno novinarsko konferenco.

Enako bo veljalo za državljane EU-ja oziroma schengenskih držav, ki prihajajo iz druge članice, kjer opravljajo varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore; oskrbo ali nego družinskih članov; starševsko skrb in stik z otrokom; vzdrževalna dela na zasebnem objektu ali zemljišču; ali odpravljajo neposredno nevarnost za zdravje, življenje in premoženje in se čez mejo vračajo v roku 12 ur po prehodu meje. Zadnja skupina so osebe, ki so naročene na zdravstveno storitev v Sloveniji in se bodo čez mejo vrnile takoj po opravljeni storitvi.

Države, ki imajo trenutno slabšo epidemiološko sliko od Slovenije, so Španija, Portugalska in Češka. Seznam bodo posodabljali enkrat tedensko, je povedala Bratuša. Ob prihodu iz drugih članic Unije ali schengena, ki imajo boljše epidemiološke razmere od Slovenije, pa ljudje iz teh štirih skupin ne bodo potrebovali negativnega izvida testa. Prav tako jim ne bo treba v karanteno.

Po odloku še vedno velja, da se vse osebe, ki ne spadajo med nobeno od izjem, ob vstopu napoti v desetdnevno karanteno na domu, razen če predložijo negativni izvid testa PCR ali hitrega antigenskega testa na okužbo z novim koronavirusom. Test PCR mora biti opravljen v državi članici EU-ja ali državi članici schengenskega območja ali pri ustreznih izvajalcih v tretjih državah, pri čemer pa test ne sme biti starejši od 48 ur od odvzema brisa. Podobno velja za hitri antigenski test, ki ne sme biti starejši od 24 ur od odvzema brisa. Te osebe lahko karanteno na domu kadar koli prekinejo z negativnim izvidom testa.

V Italiji imajo študentje ravno izpitno obdobje

Vlada je tako spremenila odlok, v skladu s katerim so morali dnevni delovni migranti in tri druge skupine ljudi od danes predložiti negativen izvid testa, ne glede na to, iz katere države EU-ja ali schengna so vstopali v Slovenijo. Odločitev je sprožila številne burne odzive z obmejnih območij.

Slovensko-italijansko mejo dnevno prehaja okoli 10.000 prebivalcev skupnega prostora. Ukrep je v Novi Gorici povzročil veliko gnečo na mestu množičnega testiranja. Predstavnik združenja Andrej Šik je za Radio Slovenijia dejal: "Danes nas je poklicalo podjetje, ki ima 13 zaposlenih, ki vsakodnevno prihajajo iz Slovenije. Zamislimo si, kaj to pomeni – ne le za samo podjetje in gospodarstvo, ampak tudi za tistih 13 družin iz Slovenije. Opozoril bi tudi na razmišljanje italijanskih podjetij o tem, ali naj jemljejo zaposlene iz Slovenije ali ne." Združenje je zato tudi pisno pozvalo pristojne, da poiščejo ustrezno rešitev.

Sorodna novica Odpira se več trgovin in storitev, za zaposlene obvezno testiranje

Že v četrtek so se oglasili tudi iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji, kjer so prav tako izrazili zaskrbljenost nad odlokom vlade. Predsednica SKGZ-ja Ksenija Dobrila je izrazila veliko zaskrbljenost zaradi prizadetosti obmejnega prebivalstva, ki dnevno prehaja mejo tako zaradi gospodarskih dejavnosti kot tudi zaradi študijskih obveznosti. Spomnili so, da je trenutno ravno izpitno obdobje. "Slovenska kulturno-gospodarska zveza in njena predsednica od slovenske države pričakujeta hiter odziv in razumevanje težavnosti nastalega stanja," so poudarili.

Dodali so, da potekajo intenzivni stiki s slovenskimi diplomatskimi predstavništvi v Italiji in člani slovenske vlade. Dobrila je po telefonu govorila z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Heleno Jaklitsch. Ta je po navedbah SKGZ-ja zagotovila, da bo o problematičnosti novega ukrepa govorila z ministrom za notranje zadeve Alešem Hojsom.

Heleni Jaklitsch, Hojsu in zunanjemu ministru Anžetu Logarju pa je predsednica SKGZ-ja poslala tudi dopis, v katerem je izrazila zaskrbljenost zaradi tega ukrepa. O tem bo z ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu lahko govorila tudi v petek v Ljubljani na srečanju predstavnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji in ministrice o kohezijskih sredstvih.

Hrvaška: Migranti se lahko testirajo za 150 kun

Iz Hrvaške medtem poročajo, da sta zaradi četrtkovega slovenskega odloka zdravstvena domova v Karlovcu in Ozalju že v četrtek organizirala testiranje za dnevne migrante, ki delajo v Sloveniji. Cena testiranja znaša 150 hrvaških kun (nekaj manj kot 20 evrov), zaradi česar so delavce po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina skrbeli stroški testiranja. To namreč pomeni, da bi morali dnevni migranti - če bi prvotni odlok ostal v veljavi - za testiranje mesečno odšteti okoli 80 evrov.

Odločitev o izrednem testiranju za delavce je v četrtek potrdil štab civilne zaščite karlovške županije. Na ta način so omogočali testiranje tudi delavcem, ki so se v četrtek zvečer odpravljali v nočno izmeno v podjetja v Sloveniji. V Slovenijo hodi na delo vsak dan več kot tisoč hrvaških delavcev, med njimi je večina iz karlovške županije.

Težave dnevnih migrantov, ki delajo v Avstriji

Slovenci, ki delajo v Avstriji ob tem ostajajo v negotovosti. Ne vedo, kje bodo lahko opravili test na novi koronavirus, ki bo od srede obvezen za pot v Avstrijo. Dejstvo, da je za prestop meje v Avstrijo obvezen negativen izvid testa na novi koronavirus, je v trenutnih razmerah po besedah predsednika Sindikata delavcev migrantov Slovenije Maria Fekonje pričakovano in v tem ne vidijo težav. "Ljudje so že sprejeli to, da se bodo morali testirati. Problematična pa je izvedba," je pojasnil, saj to pomeni enkrat tedensko testiranje do 35.000 ljudi, trenutno pa je že večina terminov pri avstrijskih službah, ki opravljajo testiranje, prihodnji teden že zasedena. "Pa verjetno še niti polovica ljudi ni prijavljenih," je dejal Fekonja.

Kot je zapisano na spletni strani slovenskega veleposlaništva na Dunaju, bo treba za vstop v Avstrijo brez napotitve v karanteno predložiti negativni izvid testa, ki ne bo starejši od 72 ur – pri tem bodo upoštevani tako PCR-testi kot tudi hitri antigenski testi. Če bo test narejen zunaj Avstrije, bo treba potrdilu priložiti poseben obrazec v nemškem ali angleškem jeziku. Če bo test narejen v Avstriji, dodatno dokazilo ne bo potrebno.

Pozivi opozicije

Nad prvotno odločitvijo vlade so ogorčenje izrazile tudi opozicijske stranke SAB, SD, Levica in LMŠ. Marko Bandelli (SAB) je v DZ-ju opozoril, da bo ta ukrep po nepotrebnem prizadel okoli 50.000 družin. Mejo z Italijo dnevno prehajajo tako slovenski državljani, ki imajo službo v Italiji, kot italijanski, ki živijo na slovenski strani in hodijo v službo čez mejo. Opozoril pa je tudi na zamejske Slovence, ki vozijo otroke v vrtce na slovenski strani, da ohranijo stik s slovenskim jezikom.

Bandelli je opozoril tudi, da te ljudi po nepotrebnem obremenjujejo, poleg tega pa zdravstveni domovi na območju nimajo niti ustreznih zmogljivosti ne testov, da bi izvedli tolikšno število testiranj. Bandelli je sicer predlagal tudi rešitev – če izjema za prehod meje velja za lastnike nepremičnin na obeh straneh meje, bi lahko tudi za dnevne migrante. Ob tem pa bi morali, recimo, imeti pri sebi izjave delodajalca, da so res zaposleni na drugi strani meje, je dodal.

Matjaž Nemec (SD) je opozoril, da je bilo treba v četrtek v Novi Gorici na hitri test čakati več kot dve uri. Andrej Rajh (SAB) pa je poudaril, da so številni tovrstni dnevni migranti zdoma od jutra do večera in glede na sedanje urnike testiranj nimajo niti možnosti, da bi lahko opravili tovrsten test. Problematični so tudi stroški testiranja, ki bodo, kot kaže, padli na posameznike in bodo lahko znašali tudi do 400 evrov na mesec, je še opozoril Rajh. Opozoril je, da bi načeloma stroške, ki so povezani z varstvom pri delu, moral kriti delodajalec. Nemec je pozval vlado "k razumu", saj gre tudi za otroke in dijake. Odločitev vlade je označil kot nepremišljeno, pa čeprav smo se s podobno težavo spopadli že v prvem valu pandemije in je bil v dobro te skupine ljudi tudi ustrezno rešen.

Violeta Tomić (Levica) je menila, da so tovrstne "nepremišljene odločitve" eden glavnih razlogov, da je Slovenija med najbolj prizadetimi državami v drugem valu pandemije covida-19. "Vlada je naredila korak proti ljudem, ne za ljudi," je bila ostra.

Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) je ob vsem povedanem dodala upanje, "da je vladi še ostalo nekaj zdrave pameti" in da bo ta "nesmiseln ukrep" spremenila v bolj življenjskega.