Poleg ukrepov denarne politike Evropske centralne banke (ECB) in dodatnih ukrepov Banke Slovenije na poslovanje bank tako vplivajo tudi državni interventni zakoni, je v sporočilu za javnost zapisala Banka Slovenije.

Bančni sistem je kljub zaostritvi epidemioloških razmer in poslabšanju pogojev poslovanja v letu 2020 do novembra ustvaril razmeroma velik dobiček, k čemur je pomembno prispeval enkratni učinek združitve dveh bank. Dobiček pred obdavčitvijo je za predlanskim zaostajal za manj kot petino, brez enkratnega dogodka pa bi bil nižji kar za 53,9 odstotka. Podatki za december bodo na voljo v drugi polovici februarja, so napovedali.

Posojilno tveganje ostaja nizko, a se v aktualnih razmerah postopno povečuje. "Nedonosne izpostavljenosti bank so se v zadnjem četrtletju lanskega leta namreč začele povečevati v skupinah komitentov, ki so z epidemiološko krizo najbolj prizadeti (gostinstvo in javne storitve)," so zapisali.

Na delež nedonosnih izpostavljenosti bank močno vplivajo državni interventni zakoni. Zakon, ki omogoča odlog plačila obveznosti posojilojemalcev, je v veljavi od marca lani. Do zdaj so banke prejele 28.082 vlog posojilojemalcev. Daleč največ vlog so banke prejele ob prvi razglasitvi epidemije spomladi lani (aprila in maja), prirast vlog pa se je povečal tudi ob drugi razglasitvi epidemije (november).

Večina vlog za odlog plačila obveznosti se bo iztekla v prihajajočih mesecih, zato v Banki Slovenije v tem času pričakujejo tudi glavnino povečanja posojilnega tveganja.

Po zakonu, ki omogoča kreditiranje podjetij z jamstvom države, je bilo do zdaj odobrenih 86 posojil v vrednosti 71,9 milijona evrov posojil z državno jamstveno shemo. Ob tem Banka Slovenije poudarja, da so banke v tem času odobrile 983 vlog podjetij za nova likvidnostna posojila, povezana s koronavirusom, s skupno izpostavljenostjo 530,8 milijona evrov.