Predlogi dopolnil so bili vloženi k praktično vsem od 87 členov, pri čemer so koalicijska dopolnila, ki so bila tudi sprejeta, večinoma upoštevala pripombe zakonodajno-pravne službe, opozicijska dopolnila, ki so bila vsa zavrnjena, pa bi zakon konceptualno spremenila.

Minister za finance Andrej Šircelj je poudaril, da je bila ob prvi obravnavi v DZ-ju opravljena splošna razprava, poleg tega so bila o predlogu opravljena številna usklajevanja s strokovnimi skupinami, ki so neposredno ali posredno vključena v zakon. Predlog je bil predstavljen na ESS-ju, bilo je pet usklajevalnih sestankov, na katerih pa nekateri partnerji niso želeli govoriti o členih, ampak načelno o zakonu, je dodal minister.

Sklad bo po njegovih besedah ena od rešitev za stabilnost pokojninske blagajne v prihodnje, ko bo glede na staranje prebivalstva pokojninska blagajna potrebovala več denarja, in razbremenitev državnega proračuna. Za centralizacijo upravljanja državnega premoženja so se odločili, da bo celotno premoženje namenjeno za pokojnine, družinsko politiko in starejše, ter ker menijo, da je mogoč s centraliziranim upravljanjem doseči večji donos.

Opozicija želi javno razpravo o zakonu

Člani odbora iz vrst opozicijskih LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a pa so predlagali sprejem sklepa, da se o predlogu zakona opravi javna predstavitev mnenj. Kot so trdili, se zakon sprejema mimo javne obravnave in mimo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), preslišane da so bile kritike protikorupcijske komisije in združenja nadzornikov.

Luka Mesec (Levica) je opozoril, da predvideni sklad ne bo reševal problematike pokojninske blagajne, ampak bo predvsem koncentriral državno premoženje, pri čemer bo imela vse vajeti v rokah vlada, ki bo iz odločanja izključila vse druge deležnike. Jani Prednik (SD) je dejal, da bi pričakovali, da se bo skušalo o tako pomembnem zakonu doseči konsenz, ter ocenil, da bi ga morali napisati na novo.

Andreja Zabret (LMŠ) je menila, da skuša vlada skoncentrirati upravljanje državnih naložb pod en sklad, da bo lažje zamenjala nadzornike v državnih družbah in da bo tako imela politika še več nadzora v teh podjetjih.

Marko Bandelli (SAB) pa je ocenil, da s predlaganim zakonom ne bodo rešili pokojninske blagajne, sklad pa da se ustanavlja "za DeSUS, da se bo lahko trkal po prsih" in v interesu SDS-a, "da bo lahko zamenjal vse nadzornike". Ker je odbor njihov predlog zavrnil, so sejo obstruirali.

Koalicija in DeSUS zadovoljni s predlogom

Predsednik odbora Robert Polnar (DeSUS) je med drugim, da je bil predlog zakona vložen že oktobra lani, opozicija pa da je šele zdaj predlagala javno predstavitev mnenj. Ocenil je sicer, da se koalicija in opozicija o nekaterih vprašanjih ne bi mogli nikoli uskladiti. Med temi je navedel organiziranost upravljanja in razpolaganje z naložbami, zagotavljanje dodatnih virov financiranja, čas črpanja donosov oz. trajanje akumulacije sredstev pred njihovo uporabo ter oceno velikosti premoženja in posledično oceno vplačil sklada v prihodnjih obdobjih.

Ocenil je tudi, da bo zakon sprejet, da pa ga najverjetneje čaka referendum. V prihodnje ga bo po njegovem mnenju treba modificirati in določiti dodatne vire financiranja, ki bi lahko bili prihodki iz gospodarjenja z gozdovi, dvig stopnje prispevkov za socialno varnost (kot posebna dajatev za demografsko izravnavo) ter uporaba dela pobranega davka na dodano vrednost (DDV).

Predlog med drugim predvideva, da bo sklad vsako leto vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb v pokojninsko blagajno. 10 odstotkov dividend bo namenjenih sofinanciranju politike za skrb za starejše, 10 odstotkov pa za ukrepe družinske politike.

Marko Pogačnik (SDS) je dodal, da je po oceni SDS-a nujno, da se upravljanje državnega premoženja izvaja z enega mesta. Z ustanovitvijo sklada se bo razbremenil državni proračun, ki mora zdaj kriti manko v pokojninski blagajni, in stabilizirala pokojninska blagajna, zakon bo tudi pripomogel k učinkovitejšemu upravljanju državnega premoženja, so prepričani.

Dušan Verbič (SMC) se je strinjal s Šircljem, da je bil predlog deležen široke razprave. Ocenil je, da opozicija ne želi nobenih sprememb pri upravljanju državnega premoženja, pa tudi, da so "vse vlade in koalicije doslej padle na izpitu glede odgovornega korporativnega upravljanja državnega premoženja". Menil je, da je nujno, da se upravljanje tega premoženja skoncentrira v enem upravljavcu.

Jožef Horvat (NSi) pa je navedbe opozicije o odsotnosti javne razprave označil kot neresnične. Razpravo so začeli pred približno letom dni, ko so podpisali koalicijsko pogodbo, je dejal in dodal, da so zdaj bolj kot kadar koli blizu ustanovitvi nacionalnega demografskega sklada, ki bi moral biti glede na zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ustanovljen že leta 2014.

Opozicijska napoved ostrega nasprotovanja zakonu

Opozicija sicer ne ostaja le pri obstrukciji seje odbora za finance, resno se bodo pogovorili tudi o možnostih razpisa referenduma, napovedujejo. Po besedah koordinatorja Levice Luke Mesca bodo podrobnosti predstavili v prihodnjih tednih, ne izključujejo pa niti posvetovalnega niti zakonodajnega referenduma, ki ga kot možnost omenjajo tudi nekatere sindikalne centrale.

SD je tudi napovedal, da se bodo v opoziciji dogovorili o skupnem nastopu proti uveljavitvi tega škodljivega zakona in si želijo v ta namen oblikovati najširše mogoče zavezništvo. Za oblikovanje demografskega sklada je bila pripravljena cela vrsta strokovnih podlag, ki kažejo v isto smer, žal nasprotno od tiste, ki nam jo vsiljuje vladna koalicija.

V SD-ju tudi opozarjajo, da je DZ glede omenjenega zakonskega predloga DZ-ja že prejel vrsto resnih kritik, komentarjev in predlogov, ki so "bili vsi po vrsti ignorirani, vprašanja pa neodgovorjena". "Naj izpostavimo le mnenje KPK-ja, ki opozarja na netransparenten postopek priprave predloga zakona, ki še dodatno znižuje standarde zagotavljanja visoke stopnje transparentnosti ter najvišjih standardov integritete in odgovornosti v sistemu korporativnega upravljanja," so opozorili.

Tudi Levica je napovedala, da bo uporabila vsa sredstva za zaustavitev privatizacijskih teženj vlade Janeza Janše po državnem premoženju.

"Vlada Janeza Janše z ustanavljanjem demografskega sklada ne skrbi za upokojence, temveč sama zase. Namenjen je koncentraciji premoženja in ekonomske moči v rokah vlade, odpiranju možnosti za privatizacijo državnih podjetij ter izključitvi predstavnikov javnih uslužbencev iz nadzora nad lastnimi dodatnimi pokojninskimi zavarovanji, s katerimi varčujejo za dodatek k pokojnini. Demografski sklad ustanavljajo, da bi si zagotovili popolno kontrolo nad 8,6 milijarde državnega premoženja, nad kadrovanjem v državnih podjetjih, nad denarnimi tokovi ter odprli nove možnosti za privatizacijo," je sporočil koordinator Levice Luka Mesec.