V gorski reševalni zvezi so pojasnili, da jih je regijski center za obveščanje v soboto obvestil o snežnem plazu v Kramarjevi smeri na Storžiču. Po opravljenem klicu z očividcema so ugotovili, da je plaz odnesel dve osebi, ki ne kažeta življenjskih znakov.
Sprožili so reševalno akcijo z aktivacijo celotnega moštva in posadko helikopterske nujne medicinske pomoči na Brniku. Nekaj minut zatem je bil aktiviran tudi helikopter policije, ki je opremljen z napravo za iskanje pogrešanih v plazu.
Na kraj nesreče je odšla predhodnica, ki je štela pet članov, od tega enega zdravnika. Zdravnika in enega reševalca so s helikopterjem prepeljali do ponesrečencev. Pridružila se jima je tudi posadka helikopterske nujne medicinske pomoči, ki je ugotovila, da sta ponesrečenca zaradi poškodb umrla.
"Začeli smo s helikopterskim prevozom preminulih v dolino. Tik pred dvigom drugega ponesrečenca sta alpinista, ki sta bila v zgornjih pobočjih Storžiča, sprožila snežni plaz. Ekipa, ki je bila tik pred koncem dela na kraju nesreče, je bila prek radijske postaje obveščena o ponovnem plazu. Vsi štirje so zbežali pred plazom in si rešili življenje. Med begom sta se dva reševalca poškodovala," so navedli.
Obsežna akcija po drugem plazu
Drugi plaz je s seboj prinesel tudi dva alpinista. Eden je preživel s težjimi poškodbami, drugi je umrl. Sledilo je reševanje poškodovanih in prevoz umrlih.
Pri reševanju je sodelovalo 24 reševalcev, in sicer gorski reševalci, vodniki lavinskih psov, združena ekipa Gorske reševalne zveze Slovenije in helikopterske nujne medicinske pomoči ter helikopterja vojske in policije.
Ob tem so na reševalni zvezi zapisali, da je v prvi navezi ponesrečenih življenje izgubil tudi izkušeni gorski reševalec Slavko Rožič iz Tržiča, ki je bil zadnjih deset let zelo dejaven v gorski reševalni službi, bil je tudi inštruktor in član izpitne komisije za gorske reševalce. S svojim delom je, kot so dodali, dvignil raven reševalnega dela.
Ena najbolj tragičnih nesreč na Tržiškem
Predsednik Društva gorske reševalne službe v Tržiču Janez Primožič je pojasnil, da so med reševanjem prve naveze opazili drugo navezo dveh fantov, ki sta nadaljevala vzpon.
"Zakaj sta nadaljevala, ne vem, zato ju tudi ne gre obsojati, čeprav sta morala videti helikopter in reševalce," je dejal. Zgodilo pa se je tisto, česar so se reševalci bali, saj sta sprožila drugi plaz, v katerem so bili poškodovani tudi reševalci. Po Primožičevih besedah gre sicer za eno večjih in bolj tragičnih nesreč po letu 1977 na tržiškem koncu.
Pristojni sicer odsvetujejo gibanje v visokogorju, saj so razmere zaradi velike nevarnosti proženja snežnih plazov, nizkih temperatur in močnega vetra izredno nevarne. Temperature v visokogorju so okoli minus 20 stopinj Celzija, pihajo tudi močni vetrovi severnih in severovzhodnih smeri.
"Največjo težavo povzroča veter, ki ustvarja snežne zamete, ki so zelo nepredvidljivi. To je kot hoja po minskem polju, lahko pridete dobro čez, lahko pa se tudi najizkušenejšim zgodi, da zaidejo v težave," je pojasnil Primožič.
