Zveza združenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenije je izrazila ogorčenje nad tem, da v novih učnih načrtih za slovenščino na osnovnih šolah ni več omenjenega Dnevnika, ki je bil pred spremembo na seznamu izbirnih besedil v učnem načrtu. Dnevnik 14-letne judovske deklice, ki je živela v času holokavsta med drugo svetovno vojno, je nastajal v skrivališču njene družine v Amsterdamu od leta 1942 do leta 1944.

"Izbris tega svetovno znanega zgodovinskega dokumenta, ki opisuje tako delovanje kot bistvo nacizma, je tiho vračanje v mračno preteklost, na katero nas to delo opozarja," so predstavniki Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenije zapisali na svoji spletni strani.

"Nedopustno je, da se iz skupnega spomina naših otrok odstrani pričevanje o najtemnejšem obdobju ne samo slovenske, temveč tudi vse človeške zgodovine, ki se nikdar ne sme ponoviti. Predvsem se to ne sme zgoditi v času, ko odhajajo zadnje priče holokavsta in drugih grozot nacizma in ko se zgodovina vse bolj in bolj zanika in spreobrača," so še dodali.

Dnevnik o holokavstu v učnih načrtih že od 70. let prejšnjega stoletja

"Dnevnik Ane Frank je odlično literarno besedilo, ki s perspektive otroka predstavlja drugo svetovno vojno, v ospredju niso le Judi, ampak ljudje, ki imajo empatijo in si medsebojno pomagajo," navaja raziskovalka Milena Mileva Blažić, ki deluje na Oddelku za razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in se z izločitvijo knjige s seznama izbirnih besedil ne strinja.

"To delo je tudi na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine, kamor sodi, in nelogično je, da ga je predmetna komisija za slovenščino izločila iz učnega načrta za osnovne šole, v katerem je ostal ob njegovih prenovah v letih 1975, 1984, 1998, 2002 in 2011," opozarja sogovornica, ki dodaja, da je ta poteza po njenem mnenju neetična.

Izpostavi tudi to, da učni načrt za zgodovino to delu v branje priporoča, učni načrt za slovenščino pa ne.

Univerzitetna profesorica je v eni svojih raziskav sicer ugotovila, da izposoja Dnevnika Ane Frank v slovenskih knjižnicah v zadnjih dobrih 25 letih stalno narašča. Če je bilo leta 1995 nekaj več kot 400 izposoj, pa so jih v knjižnicah leta 2020 našteli več kot 3600 – priljubljenost tega kanonskega besedila med bralci se torej veča.

Zavod za šolstvo odgovarja: Dnevnik Ane Frank v šoli še vedno obravnavajo

Izbirna besedila so prepuščena strokovni avtonomiji učiteljev, da bi obravnavali manj literarnih del in ta bolj poglobljeno, so za MMC pojasnili na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo.

"Večja izbirnost besedil je namreč eden od dejavnikov, ki pomembno prispevajo k večji motiviranosti učencev za branje, strokovno avtonomnim učiteljem pa daje možnost za večje upoštevanje književnih zmožnosti in interesov učenk in učencev," so dodali.

Dnevnik Ane Frank je še vedno pogosto obravnavano besedilo v osnovni šoli, so še opozorili na zavodu in pojasnili: "To besedilo tudi v prejšnjih učnih načrtih iz let 1998 in 2011 ni bilo opredeljeno kot obvezno, ampak je bilo med več deset predlaganimi besedili, med katerimi so učitelji avtonomno izbirali."

Izpostavili so, da učne vsebine o holokavstu učenci obravnavajo pri obveznem predmetu zgodovina in pri drugih družboslovnih predmetih. Te vsebine so po njihovih besedah za obravnavo pomembne.

Učni načrt: V ozadju avtorice in ljudsko slovstvo

Raziskovalka Milena Mileva Blažić pa opozarja tudi na druge težave obstoječih učnih načrtov za slovenščino v osnovnih šolah. Njena analiza teh načrtov iz leta 2011 je na primer pokazala, da so le 22 odstotkov predlaganih literarnih del napisale avtorice, vsa druga besedila pa so delo avtorjev.

"Novi učni načrt za slovenščino na osnovni šoli iz leta 2018 v 1. in 2. triletju osnovne šole navaja le avtorje, v 3. triletju je obveznih le devet avtorjev, avtoric pa ne vključuje," pojasnjuje raziskovalka.

Poleg tega je zaznala majhen delež ljudskega slovstva v primerjavi z avtorsko književnostjo, in sicer lahko v ljudsko slovstvo uvrstimo le dva odstotka predlaganih literarnih besedil. Pokazala je še, da je 95 odstotkov leposlovnih del v učnih načrtih slovenska književnost, ki močno prevladuje v primerjavi z manj zastopanimi literarnimi deli tujih avtorjev.

Cankar ali Prešeren?

"Besedila izbiram glede na strukturo razreda, pozorna sem na motivacijo učencev. Izbiram jih tudi glede na aktualno stanje v svetu in pri nas, ne pa le glede na to, kaj lahko najdem v učnem načrtu," je za MMC povedala profesorica slovenščine Irena Hodnik, ki ta predmet na osnovni šoli poučuje že več kot 30 let.

"Prisegam na delo Franceta Prešerna, Ivan Cankar pa se mi zdi po drugi strani za osnovnošolce malce pretežak," pripomni.

Pri nekaterih besedilih je po njenem mnenju treba učencem predstaviti veliko zgodovinske podlage, zato so za osnovnošolsko raven prezahtevna, posebej za učence z učnimi težavami.

"Zavedam se, da je nujno obravnavati klasiko, vendar so po mojem mnenju nekatera besedila za osnovnošolske otroke preveč oddaljena in zastarela ter so primerna prej za gimnazijski program, ko so dijaki že bolj razgledani in vedo več," še doda.

Učiteljici je všeč, da ima pri izbiri literarnih besedil možnost lastne presoje.

"Mislim, da imamo profesorji slovenščine toliko strokovnega znanja in avtonomije, da lahko sami izbiramo nekatera besedila, ki jih vključimo v obravnavo. Učiteljem je treba pri tem zaupati, to daje našemu poučevanju neko svežino," še dodaja učiteljica, sicer tudi profesorica pedagogike in soavtorica učbenikov za slovenščino.

To, da imajo učitelji svobodo, je po njenem mnenju zelo pomembno, saj se učenci po osnovnih šolah zelo razlikujejo, vsaka šola je nekaj posebnega, pravi, zato se besedila lahko nekoliko razlikujejo. Drugačna sta tudi obravnava literarnih del v posameznem razredu in odziv otrok, še dodaja učiteljica.

"Številni učenci preberejo le obnovo"

Učitelji se pri izboru literarnih del spopadajo z velikimi izzivi, a ne le zaradi zgradbe učnega načrta, je za MMC povedala profesorica slovenščine in pedagogike na Osnovni šoli 8 talcev Logatec Sergeja Šorli.

V okviru svojega poučevanja je Dnevnik Ane Frank uvrstila na seznam domačega branja v 9. razredu, pojasni.

"Trenutno najbolj pereča težava je slaba bralna kondicija učencev, saj imajo učenci v višjih razredih težave z branjem daljšega književnega besedila – ne glede na to, ali gre za trivialno ali kakovostno leposlovno delo," opozarja in dodaja, da ji uspeva mlade za branje motivirati tudi s sodobnimi elektronskimi gradivi.

Številni učenci preberejo le obnovo ali knjigo zgolj površno preletijo, nič drugače ni z drugimi gradivi, ki jih dobijo, opozarja.

"Žal je v vsaki generaciji manjša peščica tistih učencev, ki si za branje vzamejo čas, se poslužujejo tehnik študijskega branja, o prebranem kritično razmišljajo in uspešno ubesedijo svoje doživljanje. Po mojem mnenju torej osnovna težava ni tematski izbor književnih besedil, ampak umestitev branja kot vrednote v vzgojno-učni proces," še opozarja.