"Učitelji so praviloma mlajši od 65 let, torej jih lahko cepimo tudi z AstraZeneco. Iz teh razlogov je to prva starostna skupina, ki jo lahko cepimo na takšen način, in ker je delovanje šolstva v šoli ena ključnih prioritet vlade v tem trenutku, želimo prihodnji teden ta proces sprožiti," je v Odmevih v pogovoru z voditeljem Igorjem E. Bergantom povedal Jelko Kacin, nacionalni koordinator za cepljenje. Zaposleni v šolstvu bodo tako med prioritetnimi za množično cepljenje z AstraZeneco prihodnji teden.

Po podatkih sledilnika za covid-19 je bilo dobavljenih skoraj 225.000 cepiv, porabljenih pa 171.000 cepiv. Od kod razlika? "Razlika nastane, ker se v evropski center poroča tedensko, drugo dejstvo pa je, da imajo cepilci 48 ur časa, da prijavijo vse, ki jih cepijo, potem se vam hitro pokaže en teden razlike, ko se ta teden prijavi, je nenadoma velik skok v številu cepljenih," je povedal Kacin.

Eden izmed gledalcev TV Slovenija je zelo neposredno vprašal, kako je mogoče, da se v Kočevju cepi nekdo, ki ima 50 let, v Brežicah pa še vedno niso bili cepljeni nekateri, ki so stari več kot 80 let. "Poglejte, danes so v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču cepili kronične bolnike, med njimi sem srečal gospoda, ki je letnik 50, torej je star 70 let. Povedal je, da ve, da je upravičen do Pfizerja, a se raje cepi danes z AstroZeneco, kot pa da bi čakal še mesec dni, da pride na vrsto," je pojasnil Kacin.

Kacin: AstraZeneca je najbolj operativno cepivo

AstraZeneca ima težavo z javno podobo v Evropi. Ponekod to cepivo priporočajo tudi za starejše, se to utegne spremeniti tudi v Sloveniji? "So države, ki niso izdale nobenih omejitev navzgor, tudi evropska agencija za zdravila ni dala omejitve navzgor, tudi Slovenija je bila prva, ki je povedala, da bomo z Astro Zeneco cepili nepokretne brez starostnih omejitev, zdaj je po tej poti šla tudi Francija, ki je dvignila na 75 let za nepokretne, tako da je realno pričakovati, da bodo vse države sledile in se bo ta starostna omejitev dvignila navzgor ali pa je sploh več ne bo. Slovenija bo sledila, ampak v tem trenutku bomo najprej pocepili prioritetne skupine, kamor sodijo tudi učitelji, vzgojitelji, vozniki šolskih avtobusov in druge kategorije v tej prioriteti," je poudaril.

"AstraZeneca bo v tem trenutku najbolj operativno cepivo, ker bo zaščitila za devet mesecev, po treh tednih smo na varnem, po treh tednih učiteljev, ki so se cepili s prvim odmerkom, ne bo več treba testirati, po treh mesecih dobijo drugi odmerek, kar pomeni devet mesecev zaščite," je nadaljeval Kacin.

Smo v Sloveniji dobro pripravljeni na množično cepljenje? "Ko gre za cepilna mesta, povečujemo pritisk, povečujemo dobave, v tem trenutku smo usposobljeni, da bi cepilna mesta cepila z 240.000, 250.000 odmerki, ki jih bomo imeli na razpolago v marcu, a že v aprilu želimo cepiti z od 350.000 do 400.000 odmerki," je odgovoril in zagotovil, da Slovenija definitivno je sposobna cepiti 30.000 ljudi in več vsak dan. "Toliko učiteljev dnevno stestirajo, to je približno enaka operacija," je sklenil.

Jerala o nigerijski različici

Nigerijska različica koronavirusa podobno kot južnoafriška zmanjšuje učinkovitost vezave protiteles, zato je verjetno pričakovati manjšo učinkovitost cepiv, je pojasnil Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Pozornost je treba zato posvetiti stikom okuženih s to različico, obenem pa se pravočasno odzvati tudi na širjenje angleške različice.

Kot je dejal vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Romana Jerala, je glavna značilnost različice B1.525, ki jo nekateri imenujejo nigerijska, ker so jo prvič zaznali v sredini decembra v Nigeriji, mutacija E484K, ki jo vsebujeta tudi južnoafriška in brazilska različica.

Kot je navedel, je bilo skupaj na podlagi določanja sekvenc na svetu potrjenih le okoli 300 primerov različice B1.525. Največ primerov so potrdili na Danskem, v Veliki Britaniji, Nigeriji, ZDA in Italiji, potem pa sledi že Slovenija. Visoko število zaznanih primerov po njegovih pojasnilih odraža predvsem države, v katerih določanje zaporedij izvajajo v večji meri, to sta predvsem Danska in Velika Britanija. Slovenija je v zadnjem času zelo uspešno pospešila določanje zaporedij in smo po številu določenih zaporedij le malo za precej večjo Avstrijo in petkrat boljši od Hrvaške, je dodal.

Po danes objavljenih podatkih Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo so genetsko različico B1.525 doslej potrdili v štirih vzorcih iz osrednje Slovenije. O enem primeru te različice je že prejšnji teden poročal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki pa naj bi najnovejše podatke predstavil v četrtek. Po navedbah Jerale so iz Slovenije skupaj poročali o sedmih primerih zaporedij te različice.

Med najbolj razširjenimi različicami pri nas je angleška, ki pa je še bolj kot pri nas razširjena v sosednjih državah, kjer je delež že okoli 20-odstoten oziroma narašča. Ker Slovenija ni otok in pretok ljudi še vedno poteka, je samo še vprašanje časa, kdaj se bo delež povečal tudi pri nas, je pojasnil. Opozoril je, da se je že v veliko državah pokazalo, da je angleška različica bistveno bolj kužna in lahko delež okuženih v krajšem času bistveno zraste.

Delež pozitivnih izvidov PCR-testov 19,5-odstoten

Hitro testiranje z antigenskimi testi je opravilo 24.233 ljudi. Tisti, ki so prejeli pozitiven izvid, so bili poslani še na PCR-testiranje. Delež pozitivnih izvidov PCR-testov je sicer znašal 19,5 odstotka – po 6212 PCR-testiranjih je bilo potrjenih 1209 okužb.

Po podatkih vlade se v slovenskih bolnišnicah zdravi 516 ljudi s covidom-19, 12 manj kot dan pred tem. Na oddelkih za intenzivno nego je 82 bolnikov, dva manj. Skupaj je bilo v torek v bolnišnice sprejetih 53, odpuščenih pa 54 bolnikov.

V torek je umrlo 11 ljudi s covidom-19. Po podatkih Sledilnika za covid-19 je doslej v Sloveniji skupno umrlo 3874 ljudi s covidom-19.

Sedemdnevno povprečje okužb se je po 1209 torkovih primerih s 736 dvignilo na 761. Za prehod v rumeno fazo mora sedemdnevno povprečje okužb pasti pod 600, število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 pa pod 500.

Inštitut potrdil južnoafriško različico virusa pri osebi, ki ni bila v tujini

Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo so v osmo presejalno sekvenciranje virusnih različic novega koronavirusa vključili 577 vzorcev, ki so bili odvzeti med 15. in 21. februarjem. V tokratnem presejalnem obdobju so ugotovili 55 vzorcev z mutacijo, značilno za angleško različico. Pri njih bodo v prihodnjem tednu določili celoten genom virusa in s tem potrdili ali ovrgli angleško različico. Kot ugotavljajo, se delež potrjenih angleških različic virusa povečuje. Doslej so po njihovih navedbah to različico potrdili pri skupno 49 osebah, pri čemer jih je deset imelo jasno epidemiološko anamnezo za morebitni vnos angleške različice v Slovenijo, drugi pa ne in so se z angleško različico verjetno okužili v Sloveniji, so navedli.

Že v prejšnjem presejalnem obdobju so na inštitutu našli en vzorec z mutacijama, značilnima za južnoafriško različico, ki so ga v tem tednu tudi potrdili kot južnoafriško različico. Gre za osebo, ki nima epidemiološke indikacije o potovanju v tujino. V osmem presejalnem sekvenciranju pa so odkrili še dodaten vzorec z obema ključnima mutacijama, ki bo potrjen ali ovržen naslednji teden, so pojasnili.

V štirih vzorcih iz osrednje Slovenije pa so po njihovih navedbah potrdili tudi genetsko različico B1.525 oziroma t. i. nigerijsko različico, ki je sicer najbolj razširjena na Danskem, v Združenem kraljestvu, Nigeriji in v ZDA. O enem primeru različice B1.525., ki je bila poimenovana nigerijska, je že prejšnji teden poročal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Ta laboratorij naj bi sicer ugotovitve zadnjih preiskav predstavil v četrtek.

Največ okužb po 13. februarju

Kot je na dopoldanski novinarski konferenci povedala vladna govorka Maja Bratuša, je včerajšnje število okužb največje po 13. februarju, ko je bil spremenjen način poročanja rezultatov. Zaradi večjega števila potrjenih okužb so se podatki o sedem- in 14-dnevni incidenci na ravni države nekoliko poslabšali.

14-dnevno število potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev na ravni državi znaša 509, včeraj je 501. Ob tem obalno-kraška regija še vedno ostaja najslabša regija – 14-dnevna incidenca tam znaša 869, včeraj je znašala 830. Poslabšanje stanja je opazno tudi v gorenjski in osrednjeslovenski regiji. Sedemdnevno število potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev za Slovenijo znaša 253,7, včeraj je znašalo 245. Kot je poudarila vladna govorka, ima tudi pri tem merilu obalno-kraška daleč najvišjo incidenco – 427. Stanje se je nekoliko poslabšalo tudi v gorenjski, koroški in osrednjeslovenski regiji.

Med občinami glede na število v torek potrjenih okužb izstopajo: Domžale (21), Grosuplje (18), Ig (16), Postojna (23), Škofljica (18), Celje (27), Velenje (23), Šentjur (17), Kranj (27), Škofja Loka (16), Radovljica (17), Izola (26), Koper (59) in Piran (19). "V Ljubljani so v torek potrdili 164 okužb, v Mariboru pa 61, kar je precej več, kot smo poročali v preteklih dneh," je ob tem dejala vladna govorka.

Kacin: S takim tempom bomo do junija cepili polovico prebivalstva

Potek cepljenja na terenu je dopoldne spremljal Jelko Kacin, ki je januarja prevzel funkcijo nacionalnega koordinatorja logističnega dela množičnega cepljenja. "Z organizacijo cepljenja smo zelo zadovoljni. Cepljenje bo vedno bolj množično, zato morami biti ustrezno pripravljeni," je dejal ob obisku cepilnega mesta na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Ob tem je napovedal, da bi množično cepljenje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju lahko steklo že prihodnji teden. "Pričakujemo, da bi jutri dobili več kot 24 tisoč odmerkov AstraZenece. Za primer, če ne bi prišli, na zalogi držimo 15 tisoč odmerkov, da bi prihodnji teden začeli množično cepljenje vzgojiteljev in učiteljev, kajti to je v tem trenutku prva prioritete," je v izjavi dejal Kacin. Napovedal je, da bo Slovenija v marcu skupno dobila 100 tisoč odmerkov AstraZenece.

"Če bomo nadaljevali s takim tempom, bomo cepili 50 odstotkov prebivalcev do konca junija. Naše ambicije so večje. Pričakujemo tudi cepivo Johnson & Johnsona, ki ga bo EMA potrjevala prihodnji teden," je še dejal Kacin, ki je Ljubljani obiskal še cepilni mesti v Žalcu in v celjski Športni dvorani Golovec.

Z obema odmerkoma cepljena že skoraj polovica zdravstvenih delavcev

"Točno kdaj bodo prišli šolniki na vrsto, je težko reči. Ampak si predstavljam, da razmeroma kmalu, ker so razmeroma visoko uvrščeni. Strategija cepljenja je nova, te nove uvrstitve na prednostni listi so se pojavile včeraj. Treba bo še malo razmisliti, kako in kaj," je na tiskovni konferenci povedala nacionalna koordinatorica programa cepljenja z NIJZ-ja Marta Grgič Vitek. Dodala je, da prva prioriteta ostaja cepljenje najranljivejših skupin – starostnikov in posebej ranljivih kroničnih bolnikov.

S prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 je bilo v Sloveniji doslej cepljenih 125.429 ljudi oziroma šest odstotkov prebivalcev, z drugim pa 51.505 ljudi oziroma 2,5 odstotka prebivalcev Slovenije, je povedala nacionalna Grgič Vitkova. Med zdravstvenimi delavci jih je bilo s prvim odmerkom cepljenih 55 odstotkov, z obema odmerkoma pa okoli 46 odstotkov. "Kar nekaj zdravstvenih delavcev bolezen že prebolelo, okoli četrtina," je pojasnila Grgič Vitkova. Ob tem so bili nekateri, ki so covid-19 preboleli, tudi cepljeni.

Kot je pojasnila strokovnjakinja z NIJZ-ja, je bilo doslej cepljenih več žensk kot moških. S prvim odmerkom je tako v državi cepljenih 7,2 odstotka žensk, z drugim odmerkom 3,3 odstotka. Medtem ko pri moških nekaj manj – 4,3 odstotka z enim, 1,6 odstotka pa z obema odmerkoma. Med cepljenimi prevladujejo ženske, ker jih je več tako med zdravstvenimi delavci kot med starejšimi osebami in stanovalci domov za ostarele, je pojasnila Grgič Vitkova.

Cepljeni že skoraj vsi starejši od 80 let

Med statističnimi regijami ima največji delež cepljenih s prvim odmerkom goriška (7,3 odstotka). "Tudi z drugim odmerkom ima goriška regija kar velik delež (2,6 odstotka), tako da ta regija nekako prednjači pri precepljenosti svojih prebivalcev," je povedala koordinatorica programa cepljenja. Območni koordinatorji cepljenja sicer po navedbah Grgič Vitkove poročajo, da večinoma končujejo cepljenje starih 80 let in več. Z marcem tako začenjajo cepljenje starih 75 let in več, cepijo pa tudi posebej ranljive kronične bolnike in nepremične bolnike na domu. "Območni koordinatorji ugotavljajo, da cepljenje poteka tekoče in brez večjih težav. Nekateri ob tem poudarjajo kadrovsko in organizacijsko zahtevnost – predvsem jim jemlje veliko časa obveščanje o vpisanih v čakalnih listah," je povedala.

"V Mariboru imamo na današnji dan pocepljene vse, ki so stari 80 let ali več," je na novinarski konferenci povedal direktor mariborskega zdravstvenega doma Jernej Završnik. "Imamo 1586 starejših od 75 let, ki čakajo na cepljenje, veliko od teh smo jih že cepili. Imamo po več kot 4000 čakajočih na cepljenje, starih več kot 70 oziroma več kot 65 let," je pojasnil Završnik. V 12 občinah, ki jih pokriva ZD Maribor, je bilo doslej s prvim odmerkom cepljenih 9340, z drugim odmerkom pa 4257 ljudi. "To pomeni, da smo skoraj pri 10 odstotkih cepljenih," je pojasnil direktor mariborskega ZD-ja.

Na kriznem štabu ZD-ja Maribor so medtem že poslali vabilo šolam, naj jim posredujejo seznam šolnikov, ki se želijo cepiti. Glede na podatek, da je 15.000 neporabljenih odmerkov cepiva AstraZenece, so že zaprosili za 5500 odmerkov cepiv. "Če jih bomo dobili, smo mi sposobni prihodnji teden pocepiti vse šolnike v Mariboru, teh je približno 4500," je dejal direktor ZD-ja Završnik. Ob tem je direktor ZD-ja Maribor navedel, da bodo šolnike cepili po vrstnem redu prijav. Glede na to, da bo verjetno cepiva AstraZenece na voljo več kot drugih cepiv, se zna zgoditi, da bodo nekateri mlajši od 65 let prej cepljeni kot nekateri starostniki.

Prijave resnih neželenih učinkov po cepljenju

Od začetka cepljenja do vključno 28. februarja so na NIJZ-ju v register prejeli 13 prijav resnih neželenih učinkov, ki so se pojavili po cepljenju s cepivom mRNA. Pri petih starejših osebah je smrt nastopila v časovni povezavi s cepljenjem. "Od teh petih smrti je dve že obravnavala komisija pri ministrstvu za zdravje, ki je sklenila, da je povezava s cepljenjem v teh primerih malo verjetna. Trije primeri so še v fazi preiskave," je pojasnila Marta Grgič Vitek.

Prijavljeni so bili tudi štirje neželeni učinki, kjer je bila potrebna hospitalizacija. "Tudi to je že preiskala komisija in je ugotovila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna. Poleg tega imamo še nekaj neželenih dogodkov, ki so v časovni povezavi s cepljenjem in zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija. Recimo venska tromboza s pljučno embolijo 14 dni po cepljenju. Pa anafilaksija po cepljenju, možganska kap 13 dni po cepljenju. Ti primeri so še v fazi zbiranja podatkov," je dejala koordinatorica programa cepljenja.