Razpravo je pripravila skupina Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic (DRFMG), ki deluje v okviru parlamentarnega odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (Libe). Vodi jo evropska poslanka iz Nizozemske iz vrst liberalcev Sophie in 't Veld. V skupini Evropskega parlamenta je 14 poslancev, po dva iz vsake politične skupine. V njej sicer ni članov iz Slovenije.

Vabljena sta bila tudi premier Janez Janša in minister Vasko Simoniti, a sta sporočila, da njuna udeležba logistično ni mogoča. Razprava je bila javna, potekala pa je virtualno. Premier Janša pa je pred tem izrazil željo, da bi bil fizično prisoten na razpravi. Posledično je odpadel prvi panel s premierjem in ministrom za kulturo.

V drugem delu sta sodelovala predstavnik Evropske komisije iz direktorata za temeljne pravice in pravno državo Emmanuel Crabit in direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici. Na razpravo je bil povabljen tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, a so iz njegovega urada sporočili, da je varuh v korespondenci z Evropskim parlamentom potrdil svojo udeležbo 26. marca neposredno v Bruslju in na tokratnem srečanju ni sodeloval.

Za razpravo v tretjem delu so vabilo dobili strokovnjaki in predstavniki medijev Borut Rončević s fakultete za uporabne družbene študije, predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek, predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič, preiskovalni novinar Lenart J. Kučić in profesor na fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević.

Bruseljski dopisnik RTV Slovenija Igor Jurič je ob koncu razprave povedal, da so bili slovenski predstavniki v razpravi kritični do razmer v Sloveniji, predstavnik Evropske komisije pa je govoril o lanskem poročilu o vladavini prava EU-ja in izrazil zaskrbljenost zaradi napadov na novinarje.

Emmanuel Crabit je po poročanju TV Slovenija povedal, da komisija stanje pravne države preverja v vseh članicah, naslednje poročilo bo objavila julija, prav ob začetku slovenskega predsedovanja Uniji. "Komisija je že izrazila zaskrbljenost zaradi napadov na novinarje. Novinarji morajo v EU-ju delati svobodno in neodvisno."

Evropski poslanci pa so postavljali vprašanja glede medijske pluralnosti in ali gre Slovenija v smeri Madžarske.

"Mislim, da smo dobili veliko podatkov in jasnejšo predstavo o razmerah in težavah, prednostih, slabostih in skrbeh," je za TV Slovenija današnjo razpravo ocenila Sophie in 't Veld. Glede nadaljnjih korakov je dejala, da je še prezgodaj reči. "Na podlagi teh ugotovitev bomo pretehtali nadaljnje korake Kako bomo in ali bomo še naprej spremljali razmere, ali bomo pripravili priporočilo ali izjavo. Bomo vidlei, prezgodaj je za kar koli."

Parlamentarci pa bodo pred sklepi verjetno čakali še na razpravo z Janezom Janšo. To naj bi se predvidoma zgodilo 26. marca po srečanju voditeljev EU-ja.

V parlamentu so bili sicer pripravljeni na srečanje v fizični obliki, kot je bila želja slovenskega premierja, odprli bi ga tudi za javnost, prilagodili so dnevni red. Janša in Simoniti sta nato sporočila, da je bilo vabilo na razpravo posredovano tik pred zdajci in da njuna fizična udeležba zato logistična ni izvedljiva.

Kot je iz Bruslja za Radio Slovenija poročala Mojca Širok, se je evropska poslanka Sophie in 't Veld z Janševo odpovedjo udeležbe seznanila. Ob tem so iz Janševega kabineta sporočili, da je v nadaljnjem dialogu z evropsko poslanko predsednik vlade predlagal, da bi se pogovor z njim in ministrom za kulturo opravil 26. marca po vrhu EU-ja v Bruslju. Na vprašanje, ali bi ta predlog sprejeli, pa v parlamentu odgovarjajo, da bodo o tem odločali poslanci.

Srečanje 26. marca še ni potrjeno

Sorodna novica Janša in Simoniti ta petek ne moreta v Bruselj, predlagata 26. marec

Kot meni bruseljski dopisnik Igor Jurič, bi se to lahko zgodilo, vendar še ni jasno, ali bo to prav 26. marca, kot je predlagal premier, ali ne.

"Vsekakor pa si bodo poslanci lahko ustvarili jasnejšo sliko o položaju medijev in novinarjev v Sloveniji. Verjetno pa lahko v prihodnje, zlasti če se bo ponavljalo dogajanje okrog STA-ja ali pa novi napadi na novinarje po družbenih omrežjih, pričakujemo nove razprave poslancev na to temo. Tako kot smo temu priča že kar nekaj časa v primeru Madžarske in Poljske. V najslabšem primeru pa bi se lahko enkrat v prihodnje zgodilo, da bi prišlo do pobude o sprožitvi postopka po 7. členu evropske pogodbe, česar vodja socialistov v Evropskem parlamentu Iratxe Garcia ne izključuje," je povedal Jurič.

Po poročanju TV Slovenija sicer v Evropskem parlamentu že preverjajo, ali bi bil 26. marec, ki ga je za pogovor predlagal slovenski premier, ustrezen tudi za člane odbora.

Evropski poslanci na različnih bregovih

Mnenja štirih evropskih poslancev, ki so sodelovali na današnjem pogovoru, glede tega, ali je položaj na slovenski medijski sceni res tako neznosen, da se mora z njim ukvarjati EU, so pričakovano precej različna.

Za Milana Zvera (EPP/SDS) svoboda medijev pri nas ni vprašljiva in po njegovem ni nobenega razloga, da bi nas zaradi tega "dajali na pranger". Ključna težava po njegovem mnenju pa je "izrazita asimetrija v medijskem prostoru", zaradi katere v Sloveniji ni zagotovljena pravica biti objektivno informiran. To je podkrepil s podatkom, da je kar 80 odstotkov slovenskih medijev protivladnih in kritizirajo sedanjo desno vlado.

Romana Tomc (EPP/SDS) je obenem opozorila, da so priprave na razpravo v skupini Evropskega parlamenta potekale za zelo zaprtimi vrati, skrivnostno. Glede razprave v sredo na plenarnem zasedanju pa se boji, da na njem verjetno ne bo dovolj časa za predstavitev celovite slike stanja na področju medijev v naši državi.

Irena Joveva (Renew/LMŠ) je medtem ponovila, da internacionalizacija "ni naše maslo", ampak je predvsem "posledica dejanj premierja in morda še bolj nedejanj koalicijskih partnerjev SDS-a". Očitno so pristojni ugotovili, da so zadeve ušle iz rok in da je razprava na evropskem parketu potrebna, tudi ob prihajajočem predsedovanju Slovenije EU-ju. V nasprotju s kolegi iz SDS-a Joveva verjame, da bo današnja razprava v parlamentu "prikazala pravo sliko". "Zelo podcenjujoče je misliti, da kolegi v Evropskem parlamentu ne vedo, za kaj dejansko gre," je poudarila in dodala, da stvari "zelo dobro poznajo, tudi brez nas", navsezadnje pa veliko izvedo že, če odprejo Twitter.

Sporočilo Ljudmile Novak (EPP/NSi) je bilo medtem predvsem eno: obžalovanje, da se je ta boj iz Slovenije prenesel na evropsko raven, saj bo to navsezadnje škodovalo nam samim in naši državi. Pri tem je opozorila tudi na nevarnost morebitnih težav pri črpanju evropskih sredstev, še posebej iz sklada za okrevanje, kar je pogojeno s spoštovanjem vladavine prava. Zato poziva vse, da naj "se vzamejo v roke" – tako slovenske medije, leve in desne, kot tudi premierja, od katerega pričakuje "državotvornost, več spravljivosti in manj spornih tvitov".

Uvod v razpravo o svobodi medijev

Petkova razprava je bila uvod v razpravo o svobodi medijev v Sloveniji, ki bo prihodnjo sredo na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Sprva načrtovano razpravo o vladnih poskusih utišanja svobodnih medijev na Poljskem in Madžarskem so namreč v parlamentu ob potrditvi dnevnega reda plenarnega zasedanja v četrtek na pobudo evropskih socialdemokratov razširili tudi na Slovenijo. Povod je bil odziv premierja Janše na članek v bruseljskem spletnem časopisu Politico o pritiskih na slovenske medije. Premier je avtorico besedila na omrežju Twitter, kot je znano, obtožil, da laže. Skupina, v kateri je 14 poslancev, po dva iz vsake politične skupine Evropskega parlamenta, je sicer že spremljala razmere na Slovaškem in Malti po umoru novinarjev Jana Kuciaka in Daphne Caruana Galizie.

Kot pravi Igor Jurič, bo razprava gotovo močno politično obarvana, "saj bomo poslušali številne kritike na račun vladnih poskusov omejevanja medijske svobode v vseh treh državah".

"Kritike bodo letele z levega pola in gotovo tudi iz vrst liberalcev, bo pa zanimivo prisluhniti, kaj bodo povedali poslanci desnosredinske Evropske ljudske stranke, kamor sodita naši vladni stranki SDS in Nova Slovenija. V EPP-ju so namreč nasprotovali širitvi točke še na Slovenijo. Je pa že zdaj jasno, da bo to zgolj razprava in da poslanci v sredo ne bodo sprejemali nikakršne resolucije," je še pojasnil Jurič.