Gre za primer matere z dvema mladoletnima otrokoma, ki so jo v njeni domovini po njenih navedbah spolno napadli policisti. Ministrstvo za notranje zadeve je prošnjo družine za mednarodno zaščito po treh letih njihovega bivanja v Sloveniji zavrnilo, pri čemer so presodili, da gre pri spolnem napadu za zavržno dejanje, a da vrnitev v izvorno državo ne predstavlja kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Natančneje: po poročanju Televizije Slovenija MNZ ne dvomi, da je bila prosilka za azil pred tremi leti žrtev posilstva policije v svoji državi. A hkrati ugotavljajo, da je šlo za enkraten dogodek; ter da je posilstvo sicer obsojanja vredno dejanje, a ne po pravni opredelitvi in praksi 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ta sicer pravi, da se nikogar ne sme mučiti, niti nečloveško ali ponižujoče z njim ravnati ali ga kaznovati.

MNZ: Zagotovljene so bile vse pravice

Pri tem so naleteli na kritike dela javnosti o nestrokovnem vodenju postopka. Na ministrstvu so jih za Slovensko tiskovno agencijo zavrnili, rekoč, da so se v postopku podrobno in izčrpno opredelili do vseh okoliščin primera v okvirih standardov, ki veljajo na področju mednarodne zaščite. Prosilkam so bile po njihovih navedbah v postopku zagotovljene vse pravice, glede na njihov položaj pa se je postopek vodil ob upoštevanju njihovih osebnih okoliščin. "Zato zavračamo obtožbe o nestrokovnem vodenju postopka in obžalujemo, da je konkretna zadeva, ki je za prosilke nedvomno travmatična, predmet javne razprave in hkrati popolnoma izvzeta iz konteksta," so zapisali v sporočilu za javnost.

Pojasnjujejo, da se v postopku presoja, ali bi bil prosilec ob vrnitvi v izvorno državo izpostavljen preganjanju zaradi rase, vere, narodnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti posebni družbeni skupini ali tveganju t. i. resne škode. Morebitna dejanja preganjanja ali resne škode, ki jim je bil prosilec izpostavljen v preteklosti, sama po sebi še ne utemeljujejo priznanja mednarodne zaščite, se pa v postopku ustrezno obravnavajo. Med razlogi preganjanja in dejanji preganjanja mora namreč obstajati vzročna zveza, so dodali na ministrstvu.

Poleg tega pa je dolžnost vsakega prosilca, da v postopku čim izčrpneje in po resnici navede vse razloge, zaradi katerih prosi za mednarodno zaščito, ter da predloži dokumentacijo in razpoložljive dokaze. Dejstvo, da večina prosilcev nima listinskih dokazov za svoje trditve, pa po navedbah ministrstva ne pomeni, da bo njihova prošnja zavrnjena. V tem primeru se namreč utemeljenost prosilčevih razlogov za priznanje mednarodne zaščite presoja izključno na podlagi njegovih izjav, pri tem pa presojajo njihovo skladnost, verodostojnost in verjetnost. Prav tako morajo biti informacije o izvorni državi povezane z razlogi, ki jih prosilec navaja, so še dodali.

Ob tem so navedli tudi dve sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v podobnih primerih ugotovilo, da vrnitev prosilk v izvorno državo ne predstavlja kršitve 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Inštitut 8. marec: Posilstvo ima politično ozadje

Na mednarodni dan žensk so na omenjeni primer spomnili v Inštitutu 8. marec, kjer so opozorili, da je bila begunka v svoji domovini žrtev političnega nasilja zaradi politične dejavnosti svojega moža.

Za azil je zaprosila, ker jo je na njenem domu brutalno napadla milica nasprotne politične strani, s čimer je bilo spolno nasilje uporabljeno kot sredstvo političnega preganjanja. Ministrstvo za notranje zadeve pa je pri obravnavi prošnje zanemarilo politično ozadje posilstva, so opozorili.

Petra Meterc z Inštituta pa je za TV Slovenija povedala: "Spolno nasilje ne izbira po nacionalnosti ali pravnem statusu. Skupaj od MNZ zahtevamo, da svojo neprimerno zavrnitev prošnje za azil popravi in da družini zagotovi primerno zaščito."

TV Slovenija je za mnenje povprašala še nekaj strokovnjakov in institucij. Nikjer ne poznajo konkretnega primera. Predsednik republike načelno sporoča, da je treba človeško življenje in dostojanstvo vedno presojati z veliko mero občutljivosti. Varuh človekovih pravic poudarja, da spolno nasilje pomeni preganjanje in tudi nehumano in ponižujoče ravnanje. Spomnil je tudi na – po njegovem mnenju – nujo po opredelitvi kaznivega dejanja posilstva po modelu "da pomeni da", kar naj bi že uvajali tudi v Sloveniji. Ministrstvo za pravosodje pa pravi, da na konkretne postopke ne smejo in ne morejo vplivati, se pa "resnično trudijo", da pravno zaščitijo najranljivejše skupine.