Odkar je mjanmarska vojska 1. februarja prevzela oblast, se na ulice zgrinja na tisoče protestnikov, varnostne sile pa naj bi ubile več kot 50 ljudi.

"Ukazali so mi, naj streljam na protestnike. Rekel sem jim, da ne morem," je za BBC povedal policist iz Mjanmara, ki je zaradi svoje varnosti želel ostati neimenovan. 27-letnik se skriva v indijski zvezni državi Mizoram. Pridružil se je skupini več kot ducat policistov, ki so pobegnili, ker so se bali, da bodo prisiljeni v nasilje nad civilisti, poroča britanski BBC.

"Vojska je močna. Postajajo vse brutalnejši."

"Bal sem se, da bom prisiljen ubiti ali škodovati nedolžnim ljudem, ki protestirajo proti vojski," je dejal neki častnik in dodal: "Menimo, da je bilo narobe, če je vojska strmoglavila izvoljeno vlado."

Pobegnil je, potem ko je dvakrat zavrnil ukaz, naj strelja na civiliste. "Vodji sem povedal, da tega ne morem storiti in da se bom postavil na stran ljudi," se je spominjal in dodal: "Vojska je močna. Postajajo vse brutalnejši."

Doma je zapustil družino, ženo in dve hčerki, stari le pet let in šest mesecev. "Skrbi me, da jih morda ne bo več mogoče srečati," je dejal.

Policisti, ki so govorili z novinarjem BBC-ja, so bili le 16 kilometrov stran od meje z Mjanmarom. Gre za redke očividce, ki lahko pričajo o dogajanju v državi, na BBC-ju pa njihovih trditev niso mogli preveriti.

"Hoteli so, da aretiramo svoje prijatelje"

"Ko sem videl nedolžne ljudi, ki so krvaveli, mi srce ni dalo, da bi sodeloval v tako krutih dejanjih," je dejal 22-letni policist, ki je prav tako zbežal iz države. Pojasnil je, da so mu nadrejeni naročili, naj strelja na ljudi, ki so na ulice prihajali v skupinah. "Vedel sem, da ljudi pretepajo. Ponoči nisem mogel spati," je dejal.

Povedal je še, da je edini policist z njegove postaje, ki je pobegnil. To mu je uspelo na motorju, ko je prečkal mejo z Indijo, pa ga je bilo zelo strah, se je spominjal v pogovoru za BBC.

24-letna policistka je pripovedovala, da so jim ukazali, naj solzivec uporabijo proti skupini, v kateri so bili tudi otroci. "Hoteli so, da preženemo množice in da aretiramo svoje prijatelje, a tega nismo mogli storiti," je dejala.

"Moji starši so starejši in jih je strah. A mladi nimamo druge izbire, kot da jih pustimo za sabo," je še dodala.

Policisti, ki so pobegnili, so dejali, da pričakujejo še več kolegov, ki bodo v prihodnjih dneh zapustili Mjanmar. Poleg policistov državo zapuščajo tudi drugi ljudje, še poroča BBC.

ZN obsodil nasilje mjanmarske vojske

Varnostni svet Združenih narodov (ZN) je soglasno obsodil nasilje mjanmarske vojske nad mirnimi protestniki, ki že od začetka februarja protestirajo proti vojaškemu udaru v državi, so sporočili diplomati.

15-članski svet je tako že drugič v nekaj več kot mesecu dni sprejel enotno stališče do Mjanmara.

VS ZN-ja v resoluciji "ostro obsoja nasilje nad mirnimi protestniki, med katerimi so tudi ženske, mladi in otroci". Izrazili so tudi "globoko zaskrbljenost zaradi omejitev za zdravstveno osebje, civilno družbo, člane sindikatov, novinarje in druge medijske delavce". Pozvali so k takojšnji izpustitvi vseh, ki so bili arbitrarno pridržani.

"Svet poziva vojsko k največji mogoči zadržanosti in poudarja, da razmere pozorno spremlja," so dodali v resoluciji, ki jo je pripravilo Združeno kraljestvo.

Ob tem so posebno odposlanko ZN-a za Mjanmar Christine Schraner Burgener pozvali, naj čim prej obišče državo. Ta švicarska diplomatka je v stikih z mjanmarsko vojaško hunto, ki pa njenega prihoda do zdaj ni odobrila.

O osnutku so se članice pogajale od petka. V končni različici ne uporabljajo besede udar in ne omenjajo možnosti mednarodnih sankcij kot v prejšnjih različicah. Po navedbah virov je težave v pogajanjih povzročala predvsem Kitajska, ki velja za zaveznico Mjanmara.

Dolgotrajni protesti

15-članski VS ZN-a je tako že drugič v nekaj več kot enem mesecu sprejel enotno stališče do razmer v Mjanmaru. 4. februarja je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem v tej državi.

Vojaški udar se je tam zgodil tri dni pred tem. Vse od tedaj v državi potekajo protesti, na katerih ljudje pozivajo h končanju vladavine vojske in izpustitvi izvoljenih voditeljev, na čelu z Aung San Su Či, ki so jih ob udaru priprli.