Digitalizacija v Evropski uniji (EU) poteka prepočasi, opozarja Komisija, ki želi, da EU na tem področju prevzame vodilno vlogo v svetu. Med njenimi glavnimi cilji za prihodnje desetletje so vlaganje v omrežje 5G in raziskovanje omrežja 6G ter vzpostavitev notranje dobavne verige čipov. Okrepiti želijo področje zbiranja in uporabe podatkov, pa tudi tehnologijo ter infrastrukturo. Poleg tega so si zadali tudi, da bodo povečali naložbe v inovacije in dosegli tehnološko ter digitalno suverenost.
Unija naj bi v "digitalni dekadi" močno utrdila varno in trajnostno digitalno infrastrukturo, kar pomeni splošno razširitev povezljivosti.
Med cilji so še uvajanje superračunalnikov, digitalizacija vseh držav članic, pa tudi podvojitev deleža EU-ja v globalni proizvodnji vrhunskih polprevodnikov.
V splošnem gre za področja povezljivosti, mikroelektronike, podatkov in računalništva v oblaku, je za MMC povedala vršilka dolžnosti vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Nataša Goršek Mencin.
V nekaterih projektih bo lahko sodelovalo tudi več držav.
"S tem se lahko zmanjšajo digitalne vrzeli v državah članicah in med njimi ter se spodbuja medsebojno povezan, interoperabilen in varen enotni digitalni trg," pojasnjuje sogovornica.
Od tehnologije 5G do superračunalnikov
Unija se osredotoča tudi na zagotavljanje 10.000 podnebno nevtralnih in varnih robnih vozlišč, ki jih bodo predvidoma namestili po vsej celini. Komisija namerava med drugim uvesti tehnologijo 5G za stacionarno in mobilno omrežje in finančno podpreti nove raziskave omrežja 6G.
"Evropa je vodilna v preizkušanju omrežij 5G v prometu, medijih in proizvodnji. Evropska komisija tesno sodeluje z industrijo pri razvoju povezane in avtomatizirane mobilnost v prometu, ki bi omogočila uporabo avtonomnih ali daljinsko vodenih vozil na cestah, kopenskih plovnih poteh, železnicah in v pristaniščih. To bo prispevalo k varnosti, pa tudi k manjšemu ogljičnemu odtisu," pojasnjuje Goršek Mencinova.
"5G lahko spremeni cela mesta. Pametna mesta so mesta, katerih omrežja, na primer prometna, komunalna in energetska, vključno z osvetljavo, so opremljena z napredno povezljivostjo, ki olajša njihovo upravljanje, njihova uporaba in izkoristek pa sta veliko bolj trajnostna, učinkovitejša in varnejša," še dodaja.
Poleg tega želi Bruselj v Uniji zagotoviti notranjo dobavno verigo čipov in mikroprocesorjev, ki je trenutno v rokah peščice svetovnih podjetij. Med cilji je tudi povečanje računalniške zmogljivosti, kar bi dosegli z najzmogljivejšimi mikroprocesorji in prvim računalnikom s kvantnim pospeševanjem. Za nakup dveh superračunalnikov, ki spadata med pet najboljših na svetu, je Unija že namenila milijardo evrov.
Podatke iz Evrope uporabljajo v ZDA
Danes okrog 90 odstotkov podatkov državljanov in podjetij v EU-ju upravljajo v ZDA. V naslednjih desetih letih bo EU vložil osem milijard evrov za neodvisnost v sektorjih, ki so povezani z informacijsko tehnologijo.
"Podatki, ki jih proizvedemo v Evropi, se običajno hranijo in obdelujejo zunaj Unije, njihova vrednost pa se pridobiva tudi zunaj Evrope," piše v sporočilu Evropske komisije.
"To lahko predstavlja tveganje v zvezi s kibernetsko varnostjo, pa tudi nezakonit dostop do podatkov s strani tretje države," še poudari poročilo.
Digitalna osebna izkaznica in e-zdravstvo
Do leta 2030 naj bi v EU-ju digitalizirali javni sektor v državah članicah in mu zagotovili spletne storitve, na primer dostop državljanov do celotne zdravstvene dokumentacije.
V prihodnjih desetih letih bo po načrtih Evropske komisije 80 odstotkov prebivalcev EU-ja uporabljalo digitalno osebno izkaznico.
Zagon za podjetništvo ali novi stroški?
"Intenziven prehod v industrijo 4.0 se pričakuje še pred sredino tega desetletja, torej bo obdobje prehoda izjemno hitro," v Poročilu o produktivnosti 2020 navaja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.
Podjetja bi morala v prihodnjih desetih letih vključevati sodobne tehnološke rešitve, in sicer bi moralo 75 odstotkov podjetij v EU-ju uporabljati računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in velepodatke.
Komisija želi v Uniji gojiti inovacije in jih financirati. Cilj je podvojiti število samorogov, tj. zagonskih podjetij, ki v kratkem času dosežejo visoko tržno vrednost. Kot navajajo pri Evropski komisiji, bi bilo treba vsaj osnovno stopnjo digitalizacije doseči v več kot 90 odstotkih malih in srednje velikih podjetjih.
Poleg tega bo EU finančno spodbujal podjetja, ki nudijo spletne storitve, med njimi prodajo prek internetnih platform. Cilj je, da se v EU-ju oblikuje enotni digitalni trg, manjši igralci pa naj bi imeli več konkurenčnosti proti korporacijam. Kljub obetom bo udejanjanje teh načrtov v zakonodaji posameznih držav članic predvidoma dolgotrajno.
"Glede na dejstvo, da smo v prehodu v četrto industrijsko revolucijo, ko se digitalizira ves svet, digitalizacija pomeni ohranjanje ali pridobivanje konkurenčnosti podjetij," je za MMC povedala direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije Katja Mohar Bastar, ki ocenjuje, da so spremembe ključne.
Cilj je izboljšati poslovanje podjetij in nadgraditi storitve s spletnimi, delovne procese pa je mogoče skrajšati tudi s superračunalniki.
"Ovire pri digitalizaciji podjetij so pomanjkanje in preobremenjenost kadrov, premalo finančnih sredstev, previsoki stroški, pomanjkanje znanja v podjetju, preveliki vložki glede na učinek digitalne preobrazbe, nepoznavanje procesa te preobrazbe, težave pri izvedbi projektov digitalizacije," navaja sogovornica.
EU nad spletne velikane
Na velike spremembe na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije se je evropska zakonodaja v zadnjih desetletjih odzivala počasi. Z novo zakonodajo naj bi Bruselj manjšim podjetjem v digitalnem okolju omogočil, da so konkurenčna. Evropska komisija si namreč prizadeva, da bi zagotovila enake pogoje za vsa podjetja v EU-ju.
Bruselj naj bi spletnim velikanom na prste stopil s tem, ko bi jim onemogočil uporabo podatkov zgolj za svoje komercialne dejavnosti. Uporabljajo jih lahko namreč le, če jih hkrati delijo tudi z drugimi konkurenčnimi podjetji.
Poleg tega naj bi aplikacije za pošiljanje sporočil, kakršna je Viber, po novem omogočale tudi pošiljanje vsebin na druge konkurenčne aplikacije. Medsebojna združljivost spletnih aplikacij naj bi bila v prihodnje nujna.
Spletnim platformam naj bi prepovedali tudi, da promovirajo predvsem lastne storitve, ki so v nekaterih primerih vgrajene vnaprej in jih ni mogoče izbrisati.
"Zdaj resnično ne bi želel biti na mestu Evropske komisije," je za Euronews dejal svetovalec European Digital Rights Jan Penfrat in dodal: "Najti moramo pametne rešitve, ki varujejo temeljne pravice ljudi, ker internet ne bo izginil."
"Evropska komisija bo skušala okrepiti svojo sposobnost in zmožnost drugih organov, da ukrepajo v primerih, ko imajo velika tehnološka podjetja monopol na trgu," je pojasnil Penfrat.
Komisija je za države članice določila tudi merila za temeljne pravice in vrednote v digitalnem prostoru, pri čemer omenja pravice uporabnikov. Do konca leta 2021 bo na podlagi več razprav oblikovala medinstitucionalno izjavo o digitalnih načelih.
"Ni nam treba čakati, da bo nastala škoda. Lahko ukrepamo takoj ... preden škodujejo še drugim udeležencem na trgu," opozarja Penfrat.
Kaj pa kader?
Po ocenah Evropske komisije bi morali v Uniji vzgojiti 20 milijonov novih strokovnjakov za informacijsko-komunikacijske tehnologije, pri čemer bi morali poskrbeti tudi za večjo uravnoteženost spolov. Osnovno digitalno znanje bi moralo po načrtih Komisije usvojiti vsaj 80 odstotkov prebivalstva.
Indeks digitalnega gospodarstva in ekonomije DESI za leto 2021 kaže, da ima 55,1 odstotka državljanov Slovenije, starih med 16 in 74 let, vsaj osnovne digitalne veščine. To je še vedno manj od povprečja v EU-ju, ki znaša 58 odstotkov. Z vidika človeškega kapitala je Slovenija na petnajstem mestu med 28 državami članicami EU-ja. Štirje odstotki vseh zaposlenih v Sloveniji so strokovnjaki za informacijsko-komunikacijske tehnologije, kar je rahlo nad povprečjem EU-ja.
"Dejstvo je, da tudi učni načrti v slovenskih šolah predpostavljajo razvoj digitalnih kompetenc. Ni pa čisto jasno, v kolikšni meri jih uresničujemo," za MMC opozarja Katja K. Ošljak, direktorica zavoda Vsak, slovenska ambasadorka projekta EU Code Week in raziskovalka komuniciranja ter digitalnih medijev na Fakulteti za družbene vede.
"Ne dvomim, da je večina šol dobro opremljena z napravami in širokopasovnimi internetnimi dostopi, dvomim pa, koliko lahko pričakujemo od učiteljev, ki jim je naloženo, naj poleg ostalega dela pri predmetih razvijajo še digitalne kompetence otrok," še dodaja.
Problematični so tudi pristopi do poučevanja vsebin s področja digitalizacije, meni Ošljakova, ki je na to temo izvedla intervjuje z otroki. "Med drugim so omenili, da se pri računalništvu učijo uporabe urejevalnika besedil in prezentacij ali da jim učitelj pri kemiji namesto eksperimenta pokaže posnetek eksperimenta," pripoveduje raziskovalka.
Tudi nekateri osnovnošolci in dijaki so po njenih opažanjih zelo kritični do digitalnega opismenjevanja v šolah, ki tehnologije ter medijev v pouk ne vključujejo učinkovito.
Družbo, ki bo digitalne medije in tehnologije obrnila sebi v prid, je mogoče oblikovati, meni, "če ne bomo preozko razumeli tehnologije in če pri razvoju znanj ne bomo mislili le na računalniško programiranje oz. inženirstvo, ampak bomo raziskovanje in poučevanje digitalnih tehnologij povezovali z drugimi temeljnimi znanji, vsekakor tudi z družboslovjem".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje