AstraZeneca bo v prvem četrtletju dobavila 30 milijonov odmerkov, čeprav naj bi po pogodbi dobavila 90 milijonov odmerkov in čeprav so jih februarja po sporu z Brusljem obljubili 40 milijonov.

Zmanjšanje dobave bo dodaten udarec za evropski načrt cepljenja, ki ga že tako otežujejo zamude pri dobavi cepiva in počasen potek cepljenja v nekaterih državah.

V dokumentu z 10. marca, ki so ga dobili predstavniki EU-ja, piše, da družba zdaj pričakuje, da bo do konca marca dobavila 30,1 milijona odmerkov, aprila pa še 20 milijonov.

Izvršni direktor AstraZenece Pascal Soriot je 25. februarja v Evropskem parlamentu sicer dejal, da bo družba poskušala do konca marca dobaviti 40 milijonov odmerkov.

Toda dokument nakazuje, da so v podjetju že 24. februarja računali, da bodo Uniji od januarja do marca dobavili le 34 milijonov odmerkov, kar je bistveno manj od pogodbenega cilja 90 milijonov odmerkov.

Tiskovni predstavnik AstraZenece teh informacij danes ni želel komentirati, poroča tiskovna agencija Reuters.

New York Times medtem poroča, da v farmacevtskih tovarnah po ZDA več deset milijonov odmerkov cepiva AstraZenece čaka na rezultate kliničnih preiskav in odobritev, medtem ko cepiva v številnih državah po svetu primanjkuje. Cepivo AstraZenece je odobreno za uporabo v več kot 70 državah po svetu.

Kot poroča časopis, o usodi tega cepiva poteka burna razprava med predstavniki Bele hiše in zdravstvenih oblasti. Ameriška administracija naj bi medtem že zavrnila prošnjo EU-ja, naj jim "posodijo" odmerke.

Ustavitve cepljenja s cepivom AstraZenece zaradi krvnih strdkov

Več evropskih držav je zaradi krvnih strdkov pri cepljenih sicer ustavilo cepljenje s cepivom AstraZenece, med njimi so Danska, Norveška in Islandija.

V petek je cepljenje s cepivi AstraZenece ustavila tudi Bolgarija, dokler Evropska agencija za zdravila (EMA) ne bo v pisni obliki "razblinila vseh dvomov o varnosti cepiva", je sporočila bolgarska vlada.

Številne države, med njimi Luksemburg, baltske države in v četrtek tudi Italija, pa so prekinile cepljenje s sporno serijo cepiva AstraZenece, po cepljenju s katero je umrla medicinska sestra v Avstriji. Predhodna preiskava sicer kaže, da cepivo ni povzročilo smrti.

Evropska agencija za zdravila (EMA) je ob tem sporočila, da so do 9. marca potrdili 22 primerov krvnih strdkov pri skupno več kot treh milijonih ljudi, cepljenih s cepivom AstraZenece v evropskem gospodarskem prostoru. Poudarili so, da tveganje za nastanek krvnega strdka pri cepljenih ni večje kot v splošni populaciji.

Začetek cepljenja s cepivom AstraZenece je medtem odložila tudi Tajska. V kraljevini bi morali s tem cepivom začeti cepiti v petek (danes), prvi odmerek pa naj bi prejel premier Prajut Čan Oča.

WHO: Ni razlogov za prekinitev uporabe cepiva AstraZenece

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da za prekinitev uporabe cepiva proti covidu-19 podjetja AstraZeneca ni razlogov.

"Da, še naprej bi morali uporabljati cepivo AstraZenece," je v Ženevi dejala tiskovna predstavnica WHO-ja Margaret Harris in dodala, da ni nobenih indicev, zaradi katerih bi ga morali prenehati uporabljati, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Do prekinitve uporabe tega cepiva v nekaterih državah je bil kritičen tudi nemški minister za zdravje Jens Spahn. "Njegova korist je veliko večja od tveganja," je dejal in sporočil, da lahko Nemčija po posvetovanju z Evropsko agencijo za zdravila (EMA) "samozavestno trdi, da v povezavi s cepljenjem ni več primerov krvnih strdkov," je dejal Spahn.

Da je cepivo varno, so danes sporočili tudi iz Kanade, kjer so prejšnji teden prejeli prvih 500.000 odmerkov cepiva AstraZenece, ki so jih izdelali v indijskem Serum Institutu. Kanada naj bi do maja prejela še 1,5 milijona odmerkov tega cepiva.

"Vladna agencija za zdravje je seznanjena s poročili o neželenih dogodkih v Evropi po cepljenju s cepivom AstraZenece proti covidu-19 in radi bi prepričali Kanadčane, da so koristi cepiva še naprej večje od tveganja," so sporočile kanadske zdravstvene oblasti. "Trenutno ni podatkov, da je za zaplete krivo to cepivo," so dodali.

V Evropi so Združeno kraljestvo, Švedska in Španija sporočili, da bodo nadaljevali cepljenje s cepivom AstraZenece.

Britansko-švedsko podjetje AstraZeneca je zavrnilo pomisleke glede varnosti cepiva in poudarilo, da podatki ne kažejo na povečano tveganje za nastanek krvnih strdkov pri cepljenih.

"Analiza naših podatkov o varnosti za več kot 10 milijonov zapisov ni pokazala nobenega dokaza o povečanem tveganju za pljučno embolijo ali hujšo obliko venske tromboze," je dejal tiskovni predstavnik AstraZenece. To velja pri vseh starostnih skupinah, spolih, v vseh državah in serijah cepiv. "Dejansko se ti dogodki med cepljenimi pojavljajo manj pogosto kot pri splošni populaciji," je zatrdil.

Kurz jezen nad "bazarjem cepiv" – sam se bo cepil s cepivom AstraZenece

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je določene države članice EU-ja obtožil, da sklepajo tajne ločene pogodbe s farmacevtskimi podjetji. "Obstajajo znaki, da obstaja neki bazar, kjer so bili sklenjeni dodatni dogovori med državami članicami in farmacevtskimi podjetji," je Kurz povedal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Dodal je, da se je to zgodilo v okviru t. i. usmerjevalnega odbora EU-ja za cepiva.

Članice EU-ja so se sicer dogovorile, da bo cepiva v njihovem imenu naročala Evropska komisija.

Kot primera je navedel, da je Malta glede na število prebivalcev prejela trikrat več cepiva kot Bolgarija, Nizozemska pa dvojno količino v primerjavi s Hrvaško. Avstrija po besedah kanclerja ni imela škode, saj je na sredini po količini prejetega cepiva.

Zaradi tega cepiva po mnenju Kurza niso enakomerno porazdeljena med državami. O tem je med drugim govoril tudi že s slovenskim premierjem Janezom Janšo ter z voditelji Belgije, Grčije, Poljske in Češke.

V Evropski komisiji so zavrnili obstoj tovrstnih dogovorov. "Države članice se lahko odločijo, da zaprosijo za več ali manj določenega cepiva, o tem razpravljajo članice," je povedal tiskovni predstavnik komisije Stefan de Keersmaecker. "V tem kontekstu je mogoče, da je po pogovorih med državami članicami s podjetjem dogovorjen nov ključ razdelitve," je pojasnil.

Avstrijski kancler je ob tem tudi stopil v obrambo cepivu britansko-švedskega podjetja AstraZeneca, potem ko je več držav prekinilo cepljenje z njim.

"Ker je veliko ljudi, ki jih skrbi, se bom tudi sam cepil s cepivom AstraZenece, da bi pokazal, da zaupam temu cepivu," je poudaril.

"Če se bo razdeljevanje cepiva nadaljevalo na takšen način, se bo zgodila bistveno neenakopravna obravnava – kar moramo preprečiti. Vseh 450 milijonov Evropejcev mora dobiti priložnost, da se do poletja vrne v normalno življenje," je na Twitterju zapisal Kurz.

"To je pomembno!" pa je ob poobjavi tega tvita zapisal slovenski premier Janez Janša. "Neenakopravna obravnava je povsem nesprejemljiva. EU ima dovolj moči in virov, da v prvi polovici leta 2021 zagotovi cepivo za vse državljane, starejše od 18 let," je tvitnil Janša.

EU pričakuje počasnejšo dobavo cepiva podjetja Johnson & Johnson od pričakovanj

Evropska unija pričakuje, da bo dostava v četrtek odobrenega cepiva ameriškega podjetja Johnson & Johnson potekala počasneje od pričakovanj. To pripisujejo negotovosti glede morebitne blokade izvoza cepiva iz ZDA.

"Resnica je, da je mogoče dobavo pričakovati najprej sredi ali konec aprila, so povedali v podjetju Johnson & Johnson," je povedal nemški minister za zdravje Jens Spahn.

Po navedbah virov v Bruslju je težave pri dobavi mogoče pričakovati zaradi sprememb v proizvodnji tik pred zdajci. Za to so se odločili zaradi strahu, da bi lahko ZDA blokirale izvoz končnega proizvoda. Da bi se izognili morebitni blokadi, bo polnjenje in dokončanje cepiva potekalo zunaj ZDA, so povedali viri.

Sprva je bilo predvideno, da bo zadnja faza proizvodnje cepiva, tudi tistega, namenjenega v Evropo, potekala v ZDA. Unija je dolgo trdila, da ima zagotovila Washingtona, da bo cepivo, namenjeno v Evropo, odpremljeno. Vendar pa po navedbah virov pri EU-ju ni jasno, ali to še drži. Diverzifikacija proizvodnega procesa je zato dobrodošla. Cepivo tega ameriškega podjetja so sicer razvili na Nizozemskem, deloma pa ga proizvajajo v EU-ju.

V Beli hiši so medtem zatrdili, da izvoz cepiv ni prepovedan, vendar je njihova prednostna naloga cepiti državljane ZDA.

Biden: Vsi odrasli Američani bodo lahko cepljeni do 1. maja

Ameriški predsednik Joe Biden, ki je v četrtek podpisal zakon za sprostitev 1900 milijard dolarjev sredstev za okrevanje gospodarstva in pomoč Američanom, je obljubil okrepitev cepljenja v državi. "Vsi odrasli Američani, starejši od 18 let, bodo imeli dostop do cepiva najpozneje do 1. maja, kar je veliko prej od pričakovanj," je napovedal.

Biden je v svojem prvem televizijskem nagovoru Američanom dejal, da bi lahko 4. julija praznovali tudi "dan neodvisnosti od virusa". Spomnil je na vzdrževanje razdalje, umivanje rok in nošenje maske ter dejal, da sta "premagovanje virusa in vrnitev v normalo odvisna od nacionalne enotnosti".

Bidnov sveženj 14 milijard dolarjev namenja razvoju, razdeljevanju in proizvodnji cepiv. Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (ECDC) je sporočil, da so po ZDA do zdaj izvedli cepljenja z več kot 95,7 milijona odmerkov. Bela hiša je v tem tednu sporočila, da so od podjetja Johnson & Johnson kupili še dodatnih sto milijonov odmerkov, s čimer naj bi imeli zdaj dovolj cepiv za precepljenje celotne populacije.

V Italiji bodo izdelovali rusko cepivo Sputnik V

Ruski državni sklad, ki je financiral razvoj cepiva proti covidu-19 Sputnik V, je z italijansko-švicarskim farmacevtskim podjetjem Adienne Pharma Biotech podpisal dogovor o proizvodnji cepiva v Italiji. V tovarni blizu Milana naj bi proizvodnjo ruskega cepiva pognali julija. Toda za to potrebujejo odobritev italijanskega nadzornega organa, za prodajo cepiva v Uniji pa še zeleno luč Evropske agencije za zdravila, je poročal dopisnik RTV Slovenija Janko Petrovec.

Proizvodnjo Sputnika V je v četrtek napovedala tudi Srbija, ki je sporočila, da bodo začeli cepivo izdelovati predvidoma v maju.

Sanofi začel svoje mRNA-cepivo preizkušati na ljudeh

Francoski farmacevt Sanofi in biotehnološko podjetje Translate Bio sta sporočila, da sta začela svoje cepivo s tehnologijo mRNA preizkušati na ljudeh. Sanofi bo v prvi fazi kliničnih preizkusov cepivo testiral na 415 zdravih odraslih. Cepivo bi lahko shranjevali pri temperaturi –20 stopinj Celzija. Prvi cepivi s tehnologijo mRNA proizvajalcev Pfizer in BioNTech ter Moderna sta se izkazali za učinkoviti.

Sanofi je sicer decembra lani še napovedoval, da bi lahko iskal odobritev cepiva že v drugi polovici leta 2021, vendar je generalni direktor podjetja zdaj priznal, da cepivo letos še ne bo na voljo. Bodo pa namesto tega v Sanofijevih laboratorijih letos polnili in pakirali odmerke cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech ter Johnson & Johnson.